VRTINEC·Forecast

Article available in Slovenian

Dnevna napoved

Siva sreda pod visokim tlakom, ob morju pa prijetnih 17 °C

Za jasnim in mrzlim torkom se je nebo nad večino Slovenije zaprlo. Pri tleh ostajamo v območju visokega zračnega tlaka, v višinah pa od severa priteka bolj vlažen zrak, zato je dan siv, ponekod z rosenjem. Prave spremembe so na obzorju šele z novembrom, ko se bo krepil severni tok, visoko nad Arktiko pa se nadaljuje zgodba o slabljenju polarnega vrtinca.

Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak, T850 in Z500, sreda 28. 10. 13:00 (tek 27. 10. 18 UTC)

Sreda, 28. oktober 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Zračni tlak je ob 10. uri v Ljubljani znašal 1025 hPa, na večini nižinskih postaj 1024 hPa, na Primorskem nekoliko manj, 1022 hPa v Portorožu in Biljah. Tendenca je ustaljena, na Kredarici rahlo raste. Nad zahodno Evropo se je okrepil anticiklon, ki se do večera razširi nad Francijo in Nemčijo s središčem okoli 1029 hPa, medtem ko se šibka območja nižjega tlaka nad Grčijo in Črnim morjem polnijo.

V višinah je slika bolj razgibana. Na ploskvi 500 hPa leži os doline vzdolž 20. poldnevnika, nad Madžarsko in Srbijo, greben pa se umika z Alp proti Biskajskemu zalivu. Slovenija je tako na zahodnem robu doline, v severnem višinskem toku. Vremenska fronta se po podatkih ARSO vleče od Alp prek srednje in vzhodne Evrope do Skandinavije, njen vpliv pri nas pa je omejen na oblačnost in prenos vlage. Temperatura na ploskvi 850 hPa nad Ljubljano je bila sinoči okoli 4 °C, čez dan se zaradi spuščanja zraka pod grebenom zvišuje proti 7 °C.

Ob 10. uri je bilo v osrednji Sloveniji pretežno oblačno, na letališču Brnik oblačno z meglico, 6 °C, 96 % vlage in vidnostjo 7 km. Ljubljana je imela 8 °C in 84 % vlage, vidnost 10 km. Na severovzhodu se je še držala jasnina, v Murski Soboti je bilo jasno pri 7 °C, v Novem mestu jasno pri 8 °C. Najtopleje je bilo ob morju: v Portorožu 17 °C ob le 50 % vlage, v Biljah jasno in 13 °C. Na Pohorju so vrhovi v oblakih, Rogla je imela 99 % vlage in nekaj desetink milimetra rosenja.

Zanimiva je razlika po višini. Na Nanosu je bila relativna vlažnost ob 10.40 komaj 22 %, kar razkriva suh, spuščajoč se zrak nad plastjo oblakov, na Kredarici je bilo 2 °C in 74 % vlage. Veter je bil v nižinah šibak, v gorah pa so sunki dosegli 33 km/h na Kaninu, 31 km/h na Kredarici in 30 km/h v Postojni. Zračni tlak v Zagrebu je za dobra 2 hPa višji kot v Trstu, kar je šele zametek gradienta za burjo.

Sinoptična karta ECMWF Alpe–Jadran, sreda 28. 10. 13:00 (tek 27. 10. 18 UTC)

Širša slika: indeksi

  • AO +1,16, NAO +0,02 (NOAA CPC, 25. 10.): arktična oscilacija se je drugi dan zapored okrepila, NAO pa se je iz negativnega območja vrnil na ničlo. Zahodni tok čez Atlantik je še vedno precej šibkejši kot sredi meseca.
  • MJO (ECMWF, izračun 28. 10. 00 UTC): 27. 10. v fazi 2 z amplitudo 1,27. Do 11. 11. naj bi se okrepila na amplitudo okoli 2,4 in ves čas ostala v fazi 2, torej s tropsko konvekcijo nad Indijskim oceanom.
  • Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 27. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. danes piha z okoli 15 m/s, do 1. 11. oslabi pod 10 m/s. 4. 11. opoldne se obrne v šibek vzhodnik, najnižjo vrednost doseže 5. 11. (−1,2 m/s), od 7. 11. pa spet piha šibek zahodnik, ki se do 11. 11. okrepi na okoli 3 m/s. V primerjavi s prejšnjim izračunom je obrat krajši, a še vedno izpolnjuje merilo za nenadno stratosfersko otoplitev. Vpliv na vreme pri tleh, če bo sploh, bi se pokazal šele čez več tednov.

Obeti: oblačno in hladneje, s severnim tokom in burjo v začetku novembra

Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 28. 10. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte označujejo grebene (H) s toplejšim zrakom, modre črtkane doline (L) s hladnejšim. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov, sivi pas je valovod ob višinskem vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5, AIFS-ENS 28. 10. 00 UTC

29. oktober–2. november. Greben nad Severnim morjem ostaja glavni steber vzorca, dolina pa je nad Jonskim morjem in južno Italijo, skoraj na istem mestu kot v včerajšnjem izračunu. Energija valov teče z Atlantika čez zahodno Evropo proti jugovzhodu, v dolino. Slovenija je med obema, v severnem do severovzhodnem toku, ki prinaša vse hladnejši zrak. V četrtek bo več jasnine na zahodu, na Primorskem bo zapihala šibka burja, ob koncu tedna pa bo več oblakov na vzhodu in burja bo vztrajala.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10, AIFS-ENS 28. 10. 00 UTC

3.–7. november. Tu ostaja slika podobna kot včeraj. Močan greben med Islandijo in Britanskim otočjem drži Atlantik zaprt, dolina se zadržuje nad južno Italijo in Balkanom, novejši izračun pa nekoliko poudari še drugo dolino nad južno Rusijo. Takšna razporeditev ohranja severni dotok hladnega zraka čez srednjo Evropo. Prvi dnevi novembra bodo zato pri nas hladni, z burjo na Primorskem in več oblačnosti na jugu in vzhodu, ob bližini doline nad Jadranom pa ni izključenih nekaj padavin.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15, AIFS-ENS 28. 10. 00 UTC

8.–12. november. Ob koncu obdobja se vzorec zrahlja. Nad severozahodno Afriko se vnovič nakazuje šibek greben, dolina pri Azorih se poglablja, hladna dolina na vzhodu pa se pomakne nad Črno morje in proti Uralu. Nad Evropo bi tako prevladoval šibkejši zahodni do severozahodni tok. Vreme pri nas bi bilo spremenljivo, z bolj zmernimi temperaturami, vendar je to rob napovedi in zanesljivost ostaja majhna.

Na kratko

Sreda je pod visokim tlakom siva, z meglico v osrednji Sloveniji, rosenjem v hribih in toplimi 17 °C v Portorožu. V višinah smo na zahodnem robu doline nad Balkanom. Do konca tedna bo večinoma suho, a z več oblaki in šibko burjo, začetek novembra pa kaže na hladnejši severni tok. ECMWF obrat vetra v stratosferi zdaj kaže krajši, a še vedno prisoten.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.