Article available in Slovenian
Dnevna napoved
Anticiklon nad srednjo Evropo, burja se krepi, stratosferski vrtinec bo postopno slabel
Četrtek je pod okrepljenim anticiklonom nad srednjo Evropo minil brez padavin, a z veliko oblakov v notranjosti. Ob morju je bolj sončno in toplo, na Primorskem in na Krasu pa se že krepi severovzhodnik, ki napoveduje burjo. Visoko nad Arktiko zadnji izračuni slabljenje polarnega vrtinca ne le potrjujejo, temveč ga celo poudarjajo.

Četrtek, 29. oktober 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Zračni tlak je ob 10. uri v Ljubljani znašal 1027 hPa, na Brniku, v Celju, Novem mestu in Murski Soboti 1026 hPa, na Primorskem pa nekoliko manj, 1023 hPa v Portorožu in 1024 hPa v Biljah. Tlak še rahlo raste, v Portorožu izraziteje. Središče anticiklona se je čez noč pomaknilo s Francije in zahodnih Alp nad Češko in vzhodno Nemčijo, kjer ima okoli 1031 hPa, tako da zdaj višji tlak pokriva večji del celine.
V višinah se ohranja vzorec zadnjih dni. Na ploskvi 500 hPa leži os doline ob 20. poldnevniku, nad Madžarsko in zahodnim Balkanom, višinski greben pa nad Biskajskim zalivom in zahodom Iberskega polotoka. Slovenija je med njima, v severnem višinskem toku, ki po podatkih ARSO k nam prinaša hladnejši zrak. To se vidi tudi na ploskvi 850 hPa: nad Ljubljano je bila temperatura sinoči okoli 7 °C, čez dan pa se zaradi severnega dotoka ohlaja proti 3 °C.
Nebo je bilo ob 10. uri v Ljubljani oblačno, drugod po notranjosti večinoma pretežno oblačno, na Brniku in Lisci zmerno oblačno. Ljubljana je imela 9 °C in 84 % vlage, Celje 11 °C in 89 %, Slovenj Gradec 9 °C in 90 %. Vidnost je bila večinoma od 20 do 35 km, v Murski Soboti le 4 km, v Ratečah 2 km, na Kredarici, kjer je bilo delno oblačno in −3 °C, pa 50 km. Proti 11. uri se je ozračje ogrelo: Ajdovščina je imela 16 °C, Bilje skoraj 16 °C, Koper in Kubed pa okoli 17 °C ob vlažnosti pod 50 %. Padavin ni izmerila nobena postaja.
Veter je v nižinah šibak, na izpostavljenih legah pa se krepi. Na Nanosu so sunki severovzhodnika dosegli 41 km/h, na oceanografski boji pred Piranom 42 km/h, v Ilirski Bistrici in na Ratitovcu 36 km/h, na Otlici 33 km/h. Na letališču Maribor piha severovzhodnik s sunki do 19 km/h. Razlika tlaka med Zagrebom in Trstom je okoli 2,4 hPa, kar je zmeren gradient za burjo.
Anticiklon po podatkih ARSO obsega večji del Evrope, šibkejše jedro višjega tlaka pa je tudi nad zahodom Iberskega polotoka. V krajih zahodno od nas je dokaj sončno, v notranjosti Hrvaške je več oblakov in tam niso izključene rahle padavine, vzdolž Jadrana pa piha šibka do zmerna burja.
Širša slika: indeksi
- AO +1,20, NAO +0,33 (NOAA CPC, 26. 10.): arktična oscilacija ostaja pozitivna, NAO pa se je še bolj premaknil nad ničlo. Pri tleh to še ne kaže na prodor arktičnega zraka, zahodni tok nad Atlantikom pa ostaja zmeren.
- MJO (ECMWF, izračun 29. 10. 00 UTC): 28. 10. v fazi 2 z amplitudo 1,19. Model jo okrepi na amplitudo okoli 2,3 že do 4. 11., nato do 12. 11. vztraja v fazi 2, s tropsko konvekcijo nad Indijskim oceanom.
- Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 28. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. danes piha s 14 m/s, 1. 11. pade pod 10 m/s, 4. 11. opoldne pa se obrne v vzhodnik. Za razliko od prejšnjega izračuna se zahodnik ne vrne več: vzhodnik se do 9. 11. okrepi na skoraj 3 m/s in vztraja do konca izračuna 12. 11. Signal za nenadno stratosfersko otoplitev je tako izrazitejši in daljši. Morebiten vpliv na vreme pri tleh pa bi se, kot običajno, pokazal šele po nekaj tednih.
Obeti: burja in suho do sobote, v nedeljo oblačno in hladneje
Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 29. 10. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte označujejo grebene (H) s toplejšim zrakom, modre črtkane doline (L) s hladnejšim. Puščice prikazujejo tok valovne aktivnosti, torej pot, po kateri se seli energija Rossbyjevih valov, sivi pas je valovod ob višinskem vetrovnem strženu. Rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje, ki je trenutno najmočnejše nad osrednjim Pacifikom.
30. oktober–3. november. Nad Severnim morjem in Škotsko stoji močan višinski greben, dolina pa se zajeda v osrednje Sredozemlje nad Jonsko morje in južno Italijo. Puščice valovne aktivnosti tečejo z Atlantika čez greben proti jugovzhodu, naravnost v dolino, ki jo s tem vzdržujejo. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. V petek in soboto bo pri nas večinoma suho, z več jasnine na zahodu in burjo na Primorskem, v nedeljo pa se bo od vzhoda pooblačilo in ponekod v notranjosti bo rahlo deževalo ob nekoliko nižjih temperaturah.
4.–8. november. Novejši izračun greben pomakne nekoliko proti vzhodu, nad južno Norveško, dolino pa razdeli na dva dela. En del se odcepi proti zahodnemu Sredozemlju in Balearom, drugi se umakne nad Egejsko morje in Turčijo. Tak razcep pogosto pomeni nastanek višinskega jedra nad zahodnim Sredozemljem, ki lahko nad Alpe obrne vlažnejši jugozahodni tok. Prvi novembrski teden bi bil zato pri nas lahko manj suh, kot je kazalo doslej, a ker gre za povprečje ansambla, je natančna lega jedra še negotova.
9.–13. november. Za ta del napovedi je model šibki greben nad severozahodno Afriko opustil, dolina pa se je zasidrala zahodno od Iberskega polotoka. Nad Evropo ni izrazitega grebena, prevladujejo šibke doline od Atlantika do Urala, kjer leži hladna dolina tudi nad severno Rusijo. Pri nas bi to pomenilo spremenljivo vreme, z dotokom zraka od jugozahoda in občasnimi padavinami, brez izrazitejših vdorov mrzlega zraka. Zanesljivost na tem robu napovedi ostaja majhna.
Na kratko
Četrtek je pod anticiklonom nad Češko in Nemčijo suh in v notranjosti pretežno oblačen, ob morju pa toplih 17 °C. Na Nanosu in pred Piranom sunki severovzhodnika presegajo 40 km/h. Do sobote bo večinoma suho, z burjo, v nedeljo pa bo oblačneje in hladneje. V prvem novembrskem tednu se nakazuje višinsko jedro nad zahodnim Sredozemljem, ECMWF pa obrat vetra v stratosferi zdaj kaže daljši in izrazitejši kot včeraj.
Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.