VRTINEC·Forecast

Article available in Slovenian

Dnevna napoved

Megleno jutro pod anticiklonom, nad Balkanom pa se vrti hladna dolina

Torek se je začel z mrzlim jutrom, po kotlinah z do −5 °C, nad osrednjo Slovenijo pa se je dopoldne zadrževala nizka oblačnost. Tlak še naprej raste, v višinah pa smo na zahodnem robu hladne doline nad Balkanom. Vreme bo zato še nekaj dni mirno, v začetku novembra pa se nakazuje bolj severni tok.

Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak, T850 in Z500, torek 27. 10. 13:00 (tek 26. 10. 18 UTC)

Torek, 27. oktober 2026 · VRTINEC

Torek se je začel z mrzlim jutrom, po kotlinah z do −5 °C, nad osrednjo Slovenijo pa se je dopoldne zadrževala nizka oblačnost. Tlak še naprej raste, v višinah pa smo na zahodnem robu hladne doline nad Balkanom. Vreme bo zato še nekaj dni mirno, v začetku novembra pa se nakazuje bolj severni tok.

Sinoptična slika dneva

Če bi danes ob 9. uri zjutraj pogledali na Evropo z očmi satelita, bi videli jasno ločnico. Nad vzhodno Evropo – od Rusije prek Poljske in Češke proti Alpam – je vladalo območje visokega zračnega tlaka, njegov greben pa je segal tudi nad Slovenijo. Z zahoda, iznad Atlantika, se je počasi bližala hladna fronta, povezana z nižjim tlakom, a je bila še dovolj daleč, da na naše kraje ni vplivala. V višinah, na ravneh okoli 700 in 500 hPa, je prevladoval severni do severovzhodni tok, ki je prinašal razmeroma suh in nekoliko toplejši zrak.

To je pomembno. Anticikloni niso le »visok tlak na zemljevidu«. So območja, kjer se zrak v višinah počasi spušča. To spuščanje – imenujemo ga subsidenca – zrak stiska in ga adiabatno segreva. Zato je zrak v višinah pod anticiklonom pogosto toplejši in bolj suh, kot bi pričakovali glede na letni čas. ARSO je danes v vremenski sliki zapisal prav to: »V višinah k nam s severnimi vetrovi doteka razmeroma suh in nekoliko toplejši zrak.«

Pri tleh je bila slika drugačna. Ponoči je bilo nebo nad nižinami večinoma jasno ali vsaj brez debele oblačnosti, zato so tla s sevanjem izgubljala toploto. Hladen zrak se je stekal v doline in kotline. Ker je bil veter šibek – na večini postaj le nekaj kilometrov na uro – se ta hladen in vlažen zrak ni mešal z zrakom nad njim. Nastala je temperaturna inverzija: plast, v kateri temperatura z višino narašča namesto pada. Pod njo se je nabrala meglica ali megla, nad njo pa je bil zrak bolj suh in toplejši.

Na Kredarici je bilo ob 9. uri okoli 2 °C, relativna vlažnost je bila okoli 78 %, pihal je zmeren severni veter s sunki do 44 km/h. Na Kaninu je bilo 5 °C, vlažnost le 59 %, snežna odeja pa je bila debela 30 cm. V nižinah je bilo precej hladneje in bolj vlažno: v Kočevju 2 °C in 99 %, na Babnem Polju 1 °C in 98 %, v Logarski dolini 0 °C in 97 %. Na Primorskem je bilo topleje in manj vlažno, saj se tam zaradi bližine morja ponoči manj ohladi.

Vetrovni stržen, hitri zahodni tok v višinah, je bil razdeljen na severno vejo nad Skandinavijo in južnejšo vejo, kar je omogočilo, da se je greben anticiklona utrdil nad vzhodno Evropo. To je značilna jesenska razporeditev: zahodni tok se nekoliko umiri, grebeni pa se lahko za nekaj dni »zasidrajo«.

Sinoptična karta ECMWF Alpe–Jadran, torek 27. 10. 13:00 (tek 26. 10. 18 UTC)

Širša slika: indeksi

  • AO +0,71, NAO −0,31 (NOAA CPC, 24. 10.): po izrazitem padcu prejšnjih dni sta se oba indeksa nekoliko popravila, AO z +0,20 in NAO z −0,79 dan prej. Zahodni tok čez Atlantik ostaja šibkejši kot sredi meseca, ko je bil AO pri +2,78.
  • MJO (ECMWF HRES, izračun 26. 10. 00 UTC, novejšega še ni): 25. 10. faza 2 z amplitudo 1,32. Do 4. 11. naj bi se okrepila na amplitudo 2,26 in v fazi 2 ostala do 9. 11.
  • Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 26. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes okoli 19 m/s, 31. 10. okoli 12 m/s, 2. 11. okoli 5 m/s. 4. 11. popoldne se obrne v šibek vzhodnik, najnižjo vrednost doseže 6. 11. (−1,7 m/s), nato pa do konca izračuna 10. 11. ostane blizu ničle, med −0,7 in +0,3 m/s. Prejšnji izračuni so kazali le dva dni vzhodnika in nato ponovno krepitev, ta pa obrat podaljša. Preobrat vetra na tej ravni je merilo za nenadno stratosfersko otoplitev (SSW), a ostaja šibak, njegov morebitni vpliv na vreme pri tleh pa bi se pokazal šele čez več tednov.

Obeti: mirno in megleno, od novembra hladnejši severni tok in burja

Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 27. 10. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim zrakom, modre črtkane doline (L) s hladnejšim. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti (WAF), torej kam se seli energija Rossbyjevih valov, sivi pas je valovod ob tokovnem curku, rjava barva pomeni spuščanje zraka, zelena dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5, AIFS-ENS 27. 10. 00 UTC

28. oktober–1. november. Novejši izračun premakne jedro grebena iz severne Rusije nad Severno morje med Škotsko in Norveško, dolina pa se z območja Libije prestavi nad Jonsko morje in Grčijo. Valovna energija od grebena teče čez srednjo Evropo proti tej dolini, Slovenija pa ostaja med obema, v severnem do severovzhodnem toku. Sreda bo še pretežno sončna, z meglo po nižinah, oblačnost se bo od zahoda povečevala. V četrtek in petek bo več oblakov na vzhodu, na Primorskem pa bo zapihala burja, ki se bo v petek okrepila.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10, AIFS-ENS 27. 10. 00 UTC

2.–6. november. Model je od včeraj greben izrazito okrepil in ga pomaknil proti Islandiji in Norveškemu morju, kjer je zdaj najmočnejši del vzorca nad Atlantikom. Dolina nad Marokom je izginila, balkanska pa se je pomaknila nekoliko proti zahodu, nad južno Italijo in Jadran. Visok tlak na severu in dolina na jugu odpirata pot hladnemu zraku s severovzhoda. Za Slovenijo to pomeni hladnejše dni, burjo na Primorskem in več oblačnosti na jugu in vzhodu, ob dolini nad Jadranom tudi nekaj padavin.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15, AIFS-ENS 27. 10. 00 UTC

7.–11. november. Za drugi teden novembra se slika opazno spremeni. Močan greben pri Islandiji, ki ga je kazal prejšnji tek, je skoraj izginil, ostal je le šibek greben od Maroka proti zahodni Irski. Široka dolina se razteza od zahodne Rusije čez Skandinavijo in srednjo Evropo do Sredozemlja, valovna energija pa teče pretežno od zahoda proti vzhodu. Nad nami bi tako prevladoval zahodni do severozahodni tok z razmeroma hladnim in bolj spremenljivim vremenom, a je to rob napovedi in zanesljivost majhna.

Na kratko

Pod anticiklonom je bilo jutro mrzlo, z do −5,1 °C na Blokah, v osrednji Sloveniji pa se drži nizka oblačnost, medtem ko je na Primorskem in severovzhodu sončno. V višinah smo na robu hladne doline nad Balkanom. Do konca tedna bo večinoma suho, z meglo in nekaj burje. Od začetka novembra kaže na hladnejši severni tok, ECMWF pa obrat vetra v stratosferi zdaj kaže kot daljši, a še vedno šibek.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.