Dnevna napoved
Hladna fronta za seboj pušča burjo, nato kratek oddih pred novim dežjem
Genovski ciklon se umika proti jugovzhodu, za njim pa se s severa in severovzhoda uveljavlja hladnejši zrak. Dopoldne je ponekod še deževalo, v visokogorju je že snežilo, na Primorskem pa je zapihala burja. Pred nami sta suhi in hladni jutri, nato se bo od Atlantika približal nov deževni val.

Petek, 13. november 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Nad severno Evropo kroži globok ciklon s središčem nad Finsko in Baltikom, kjer je zračni tlak okoli 979 hPa. Iz njega se proti Alpam in srednji Evropi razteza višinska dolina, po kateri hladen zrak prodira daleč na jug. Izoterma 0 °C na 850 hPa je že prečkala Alpe in sega do Slovenije. Drugi ciklon, z okoli 987 hPa, je nad Islandijo. Nad Britanskim otočjem se krepi območje visokega zračnega tlaka (okoli 1019 hPa), nad Italijo in Tirenskim morjem pa ostaja plitvo jedro nizkega tlaka okoli 1000 hPa, ostanek genovskega ciklona, ki se pomika nad južni Jadran.
Pri nas zračni tlak hitro narašča. Na glavnih postajah je ponekod označen kot »močno naraščajoč«, ob 10. uri pa je bil od 998 hPa v Portorožu do 1005 hPa v Murski Soboti. Še včeraj zvečer je tlak nad osrednjo Slovenijo po analizi ECMWF znašal le okoli 994 hPa. Vlažnost je večinoma nad 90 %, nižja je le tam, kjer piha burja: v Ajdovščini 69 %, v Bovcu 68 %.
V četrtek je največ dežja padlo na Primorskem in Notranjskem. Portorož je zabeležil 50,1 mm, Postojna 29,3 mm, Novo mesto 19,1 mm, Bilje 16,3 mm in Ljubljana 11,8 mm. Na severovzhodu je bilo dežja le za vzorec, v Mariboru 0,9 mm, v Murski Soboti 1,6 mm, v Ratečah nič. Bilo je tudi zelo toplo za ta čas, Portorož je dosegel 17,8 °C, Postojna je bila 6,5 °C nad dolgoletnim povprečjem. Danes dopoldne je bilo večinoma oblačno, v Ljubljani, Novem mestu in Slovenj Gradcu je deževalo, na Katarini močno. Na Voglu je padal dež s snegom, na Kredarici rahlo sneži pri –4 °C, v Ratečah je bila manjša ploha.
Okoli 10.40 je bilo na Obali 14 do 15 °C, v Novi Gorici 12 °C, v Ljubljani 11 °C, v Mariboru in Murski Soboti okoli 7 °C. Na Primorskem piha burja. Najmočnejši sunki so dosegli 61 km/h v Podnanosu, 56 km/h na Nanosu, 44 km/h v Škocjanu in 38 km/h v Novi Gorici. Okrepljen severovzhodnik piha tudi v notranjosti, v Novem mestu so sunki dosegli 39 km/h, v Bovcu je vzhodnik v sunkih pihal s 40 km/h. Vidnost je bila v padavinah do okoli 10 km, v Črnomlju 4 km, v Ratečah 2 km, Kredarica in Lisca sta bili v oblakih. Najlepši razgled je bil v Murski Soboti, 50 km.
Širša slika: indeksi
- AO –1,37, NAO –0,85 (NOAA CPC, 10. 11.): oba indeksa sta se še bolj spustila v negativno območje.
- MJO (ECMWF, izračun 13. 11. 00 UTC): 12. 11. v fazi 3 z amplitudo 2,10. Do 27. 11. naj bi amplituda upadla na 1,54, signal pa se vrne v fazo 2.
- Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 13. 11. 00 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes –0,6 m/s. Zahodnik se vrne 14. 11. (+3,4 m/s), do 20. 11. se okrepi na 15 m/s, do 28. 11. na 22,9 m/s.
Obeti: burja in jutranji mraz, nato nov deževni val
Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 13. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (območja višjega tlaka v višinah), modre črtkane pa doline (višinske kotanje hladnega zraka). Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija Rossbyjevih valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.
14.–18. november. Severna dolina ostaja nad Norveškim morjem in Skandinavijo, druga višinska kotanja leži nad severno Afriko, med njima pa nad Alžirijo in Tunizijo nastaja manjši greben. Valovod poteka okoli 45. vzporednika čez zahodno Evropo. Slika je skoraj enaka kot v četrtkovem teku. Pri nas bosta sobota in nedelja suhi in hladni, po izračunu ECMWF bo v Ljubljani zjutraj okoli –1 do –2 °C, v Ratečah do –3 °C. V soboto bo na Goriškem še pihala burja s sunki okoli 45 km/h. Od ponedeljka se bo z jugozahodnim tokom spet pooblačilo, v torek 17. 11. bi na Goriškem lahko padlo okoli 50 mm, v Ljubljani okoli 13 mm.
19.–23. november. Greben nad zahodnim Sredozemljem ostaja, močne puščice valovne aktivnosti se še vedno spuščajo z Atlantika proti njemu. Dolina nad srednjo Evropo, ki je bila včeraj nad Dansko, je v novejšem izračunu pomaknjena proti Poljski in Belorusiji. Slovenija bi bila tako na vzhodnem robu grebena, v severozahodnem toku. ECMWF za 20. 11. kaže še en manjši dež, v Ljubljani okoli 12 mm, na Goriškem 15 mm, potem pa naj bi bilo do 23. 11. večinoma suho, z jutri okoli 1 do 2 °C.
24.–28. november. Zahodno od Irske se zadržuje atlantska dolina, druga je nad jugom Rusije, nad Evropo in Azijo pa prevladuje spuščanje zraka. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Puščice valovne aktivnosti se z Atlantika širijo čez Evropo proti vzhodu, kar nakazuje, da bi atlantske motnje lahko dosegle tudi naše kraje. ECMWF za 24. 11. kaže izdaten dež, na Goriškem okoli 57 mm, v Ratečah 44 mm, v Ljubljani 28 mm, nato ohladitev z jutri do –8 °C v Ratečah. Na tej razdalji je negotovost velika.
Na kratko
Hladna fronta je prešla Slovenijo, tlak hitro narašča, na Primorskem piha burja s sunki do 61 km/h. V četrtek je v Portorožu padlo 50 mm dežja. Konec tedna bo suh, z jutri pod lediščem. Od ponedeljka bo spet deževalo, največ v torek na Goriškem. Zahodnik v stratosferi se vrne 14. 11.
Viri: samodejne meteorološke postaje, ECMWF IFS open data, ECMWF ENS, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.