VRTINEC·Napoved

Dnevna napoved

Genovski ciklon prinaša glavni val dežja, za vikend burja in mraz

Napovedani glavni val padavin je tu. Ponoči je na zahodu in jugu izdatno deževalo, tlak je v enem dnevu padel za skoraj 10 hPa, nad Ligurskim morjem pa se je poglobil ciklon, ki bo danes in jutri usmerjal vreme pri nas. Za njim bo prodrl hladnejši zrak s severovzhoda.

Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak, T850 in Z500, četrtek 12. 11. 13:00 (tek 11. 11. 18 UTC)

Četrtek, 12. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo se danes odvija klasična jesenska sinoptična konfiguracija, v kateri igra glavno vlogo ciklon nad severnim Sredozemljem. Po podatkih sosednjih meteoroloških služb (DHMZ in drugih) se središče tega sistema nahaja malo zahodneje od Italije oziroma v širšem območju Ligurskega morja in severnega Jadrana. Topla fronta se razteza proti Jadranu, medtem ko se vlažen in nestabilen zrak od jugozahoda in juga pretaka proti severu. Nad severnejšimi deli Evrope obstajajo tudi drugi sistemi, a za Slovenijo je odločilna prav ta mediteranska depresija.

V Sloveniji je situacija naslednja: oblačno, sprva po nekaterih nižinah megleno. Padavine se od jugozahoda krepijo in se čez dan postopno širijo nad vso državo, možni so tudi nalivi. Na Primorskem in Notranjskem piha južni do jugozahodni veter, ki se krepi. Najvišje dnevne temperature se gibljejo od 10 do 17 °C. Zračni tlak na postajah je okoli 1002 hPa, vlaga skoraj zasičena. Radarska slika okoli 9. ure zjutraj kaže padavine nad velikim delom ozemlja, z najizrazitejšimi odsevi v Savinjski dolini, okoli Ljubljane in na Notranjskem. Močnejši odsevi (okoli 42 dBZ) nakazujejo intenzivnejše padavine, ki so lahko povezane z lokalno konvekcijo ali orografskim dvigom.

V zadnjih 48 urah je že padlo precej dežja, zlasti na zahodu in Primorskem. To pomeni, da so tla že namočena, kar povečuje odtok in tveganje za hitrejše naraščanje manjših vodotokov. Jet stream (visinski zahodni tok) je v tej konfiguraciji verjetno postavljen tako, da omogoča razvoj in vztrajanje ciklonov v Sredozemlju – pogost pojav jeseni, ko se kontrasti med toplejšim morjem in hladnejšim celinskim zrakom okrepijo.

Sinoptično gledano gre za klasičen primer, ko se ciklon »zaklene« v Sredozemlju in z dolgotrajnim južnim tokom dovaja vlago. To ni blokada v smislu trajnega visokega tlaka, ampak bolj dinamična situacija z nizkim tlakom, ki omogoča neprekinjen dotok vlage. Nestabilnost je zmerna do zmerno močna v spodnjih in srednjih plasteh, kar omogoča nalivom, a ne nujno močnim nevihtam povsod. Na Primorskem se jugo krepi, kar je tipično za takšne situacije in lahko povzroči tudi razburkano morje.

Širša slika: indeksi

  • AO –0,88, NAO –0,47 (NOAA CPC, 9. 11.): oba indeksa sta se spustila v negativno območje, NAO z nevtralne vrednosti dan prej.
  • MJO (ECMWF, izračun 12. 11. 00 UTC): 11. 11. v fazi 3 z amplitudo 2,24. Signal ostaja močan, do 26. 11. naj bi amplituda upadla na 1,76, še vedno v fazi 3.
  • Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 12. 11. 00 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes –3,1 m/s. Zahodnik se vrne 14. 11. (+3,3 m/s), dan pozneje kot v prejšnjem izračunu, nato se počasi krepi, do 22. 11. na 20,7 m/s in do 26. 11. na 24,4 m/s.

Obeti: dež do petka, nato burja, jutranji mraz in nov deževni val

Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 12. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni, modre črtkane doline. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija Rossbyjevih valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5, AIFS-ENS 12. 11. 00 UTC

13.–17. november. Nad Skandinavijo ostaja globoka dolina, druga se razteza nad zahodnim Sredozemljem, nad severno Afriko pa je greben. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Po izračunu ECMWF bo do konca petka v Novi Gorici skupaj z že padlim dežjem okoli 110 mm, v Ajdovščini okoli 100 mm, v Kopru 80 mm, v Ljubljani okoli 70 mm. Na vzhodu bo več, kot je kazal sredin izračun, v Mariboru in Murski Soboti okoli 30 do 35 mm. V petek bo čez Slovenijo prešla hladna fronta, T850 nad Ljubljano se bo do petka zvečer spustila pod 0 °C. Na Obali bodo sunki burje po izračunu dosegli okoli 70 km/h, v soboto in nedeljo zjutraj pa bo ponekod pod lediščem, v Ljubljani okoli –2 °C, v Ratečah –3 °C.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10, AIFS-ENS 12. 11. 00 UTC

18.–22. november. Novejši izračun nad Francijo in Alpe postavlja greben, ki ga v sredinem teku ni bilo. Atlantska dolina je zahodno od Iberskega polotoka, močne puščice valovne aktivnosti pa se z nje spuščajo proti Maroku in severni Afriki. Pred tem bo Slovenijo še zajel vlažen jugozahodni tok, dež bo 16. in 18. 11., najizdatnejši na Goriškem, kjer bi vsakič padlo okoli 60 mm, v Ljubljani 21 in 31 mm. Od 20. 11. naj bi bilo pod vplivom grebena suho.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15, AIFS-ENS 12. 11. 00 UTC

23.–27. november. Severna dolina se je od včeraj premaknila z Baltika nad zahodno Rusijo, druga ostaja zahodno od Irske. Nad Evropo in Azijo prevladuje spuščanje zraka. Tako razporeditev bi pri nas pomenila suho in mirno vreme, s hladnimi jutri po kotlinah. Ob koncu obdobja ECMWF kaže okrepljen severovzhodnik in ohladitev, a je na tej razdalji negotovost velika.

Na kratko

Glavni val dežja je ponoči zajel zahod in jug, ponekod je padlo več kot 50 mm. Danes in v petek bo deževalo še po vsej državi, tudi na vzhodu. Za hladno fronto zapiha burja, v soboto in nedeljo zjutraj bo ponekod pod lediščem. Po novem dežju 16. in 18. 11. naj bi bilo pod grebenom suho. Zahodnik v stratosferi se vrne 14. 11.

Viri: samodejne meteorološke postaje, ECMWF IFS open data, ECMWF ENS, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.