Dnevna napoved
Tlak skočil za 25 hPa: mrzlo jutro, megla in burja na Primorskem
Za genovskim ciklonom se je nad Alpami in Panonsko nižino hitro okrepilo območje visokega zračnega tlaka. Noč je bila marsikje prva prava zimska, v kotlinah se je zadržala megla, na Primorskem pa je še vedno pihala burja. Nedelja bo podobna, sredi prihodnjega tedna pa bo z jugozahodnim tokom spet deževalo.

Sobota, 14. november 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Središče anticiklona z okoli 1025 hPa leži nad vzhodnimi Alpami in Slovenijo, njegov greben pa se proti vzhodu razteza do Romunije, kjer je tlak po analizi ECMWF še nekoliko višji, okoli 1028 hPa. Globok ciklon, ki je v petek krožil nad Finsko, se je z okoli 980 hPa umaknil nad severozahodno Rusijo, nad Norveškim morjem pa kroži nov, z okoli 972 hPa. Zahodno od Irske se na Atlantiku poglablja tretji ciklon, okoli 994 hPa. V višinah se nad Madžarsko in Balkanom še zadržuje izrazita dolina s hladnim zrakom, izoterma –4 °C na 850 hPa sega od Poljske do Panonske nižine, nad Ljubljano je temperatura na tej višini okoli 0 °C.
Porast tlaka v zadnjih 24 urah je bil izjemen. V petek ob 10. uri je bil tlak od 998 hPa v Portorožu do 1005 hPa v Murski Soboti, danes ob isti uri pa od 1023 hPa na Obali in v Biljah do 1027 hPa v Ljubljani, Celju in na Brniku. Ponekod še vedno raste. Razlika v tlaku med Zagrebom in Trstom se zmanjšuje, kar pomeni, da burja slabi.
Petek je bil še zelo moker. Od petkovega do sobotnega jutra je v Postojni padlo 33,0 mm dežja, v Portorožu 32,1 mm, v Novem mestu 24,8 mm, v Ljubljani 22,1 mm in v Celju 16,7 mm. V Dobličah pri Črnomlju se je do večera nabralo 43,3 mm, v Novi Gorici 19,7 mm. Severovzhod je ostal skoraj suh, Maribor je dobil 2,3 mm, Murska Sobota 1,1 mm, Rateče 3,8 mm.
Ob razjasnitvi se je ponoči močno ohladilo. Najnižja temperatura je bila v Ratečah –6,5 °C, na letališču v Mariboru –2,2 °C, v Murski Soboti –1,9 °C, v Novem mestu –0,3 °C, v Ljubljani in Celju tik nad ničlo. Okoli 10.40 je bilo na Obali od 11 do 13 °C, v Biljah 10 °C, v Mariboru 5 °C, v Ljubljani in Novem mestu le 1 do 2 °C.
Vlažnost je v osrednji in jugovzhodni Sloveniji od 93 do 99 %. Megla je zjutraj prekrivala Novo mesto, Cerklje ob Krki in Črnomelj, kjer je bila vidnost pod 1 km, na Brniku je bila meglica z vidnostjo 5 km, Ljubljana je bila pod nizko oblačnostjo. Povsem drugačna je slika na Primorskem in v gorah, kjer je jasno in suho. V Biljah in Kopru je vlažnost okoli 40 do 45 %, na Kredarici le 17 % pri rosišču –25 °C, kar razkriva spuščanje zelo suhega zraka v anticiklonu. Vidnost je bila na Lisci 75 km, v Postojni 65 km.
Burja na Primorskem še vztraja. Sunki so dosegli 55 km/h na Nanosu in Slavniku, 51 km/h v Podnanosu, 44 km/h na Sviščakih, 41 km/h v Škocjanu in 35 km/h v Biljah.
Širša slika: indeksi
- AO –1,86, NAO –0,97 (NOAA CPC, 11. 11.): oba indeksa sta še globlje v negativnem območju kot dan prej.
- MJO (ECMWF, izračun 14. 11. 00 UTC): 13. 11. v fazi 2 z amplitudo 1,87. V fazi 2 naj bi signal ostal do konca meseca, amplituda pa bi do 28. 11. upadla na 1,09.
- Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 14. 11. 00 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je spet zahodnik, 3,2 m/s. Do 19. 11. naj bi se okrepil na 11,5 m/s, do 22. 11. na 20,2 m/s in do 29. 11. na 28,1 m/s. Ponovnega obrata vetra ni na vidiku.
Obeti: mrzla nedelja, sredi tedna dež, konec meseca ohladitev
Karte prikazujejo povprečje 11 članov ansambla AIFS-ENS (izračun 14. 11. 00 UTC) na višini okoli 12 km (200 hPa). Doline, ki so označene z modrimi črtkanimi črtami, so višinske kotanje s hladnejšim zrakom, grebeni z rdečimi črtami pa izbokline toplejšega zraka. Puščice ponazarjajo tok valovne aktivnosti, pot, po kateri se energija Rossbyjevih valov prenaša od enega sistema do drugega. Siv pas označuje valovod, pas močnega vetra, ki te valove usmerja, rjavi odtenki pomenijo spuščanje, zeleni pa dviganje zraka.
15.–19. november. Nad Norveško se zadržuje severna dolina, nova višinska kotanja pa se oblikuje zahodno od Irske. V primerjavi s petkovim izračunom je greben nad severno Afriko precej daljši, sega od Atlantika čez Gibraltar do Tunizije, puščice nad Francijo in Španijo pa kažejo navzdol, proti njemu. Valovod poteka okoli 45. vzporednika naravnost proti Alpam. Nedelja bo še suha in mrzla, v Ljubljani zjutraj okoli –2 °C, v Ratečah okoli –4 °C. Po zadnjem izračunu ECMWF bo glavnina dežja padla kasneje, kot je kazalo v petek, v sredo in četrtek, na Goriškem skupaj okoli 60 mm, v Ljubljani okoli 40 mm, ob tem bo s temperaturo do 15 °C nenavadno toplo.
20.–24. november. Greben se okrepi nad Alžirijo in Tunizijo, z njegovim središčem nad severno Afriko in vzhodnim delom Sredozemlja prevladuje spuščanje zraka. Dolina na vzhodu je v novem izračunu pomaknjena nad Belorusijo in zahodno Rusijo, torej dlje od nas. Slovenija bi bila med obema sistemoma v severozahodnem toku, kar kaže na predvsem suho in mirnejše vreme. Proti koncu obdobja pa bi se tok lahko spremenil in prinesel več oblakov ter tudi kakšne padavine.
25.–29. november. Atlantska dolina se je glede na prejšnji izračun spustila proti jugu, zdaj leži zahodno od Iberskega polotoka. Od nje se tok valovne aktivnosti širi čez Španijo proti zahodnemu Sredozemlju, nad srednjo Evropo pa puščice kažejo od severa proti Alpam in Italiji. Če bi se vpliv te doline razširil proti vzhodu, bi proti koncu meseca lahko prišlo do izdatnejših padavin in ohladitve, sneg bi lahko segel tudi nižje. V nasprotnem primeru bi ostalo bolj suho. Na tej razdalji je negotovost še velika.
Na kratko
Tlak je v enem dnevu narasel za 21 do 25 hPa, nad nami je anticiklon. Po mokrem petku, ko je v Postojni padlo 33 mm dežja, je bilo jutro mrzlo, v Ratečah –6,5 °C, v kotlinah je megla, na Primorskem jasno z burjo do 55 km/h. Nedelja bo suha in mrzla, dež se vrne v sredo in četrtek. Zahodnik v stratosferi se krepi, AO in NAO sta izrazito negativna.
Viri: ARSO (samodejne in glavne meteorološke postaje), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS, AIFS-ENS, Open-Meteo (ECMWF IFS), NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.