Hladna fronta prinesla dež in sneg v gorah, nato mirnejši, hladnejši dnevi

Sobota, 24. oktober 2026 · VRTINEC

Kratkotrajni anticiklon se je umaknil, ponoči je čez Slovenijo začela prehajati hladna fronta. Na jugu države je do jutra padlo do 29 mm dežja, v visokogorju je pobelilo, ob morju in pod Nanosom pa piha burja. Za prihodnje dni se kaže mirnejše in hladnejše vreme.

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo prevladuje kompleksna sinoptična konfiguracija. Nad Britanskim otočjem in severno Evropo leži ciklonsko območje, del serije sistemov, ki jih poganja aktiven tokovni curek (jet stream) nad severnim Atlantikom. Ta globlji sistem usmerja hladnejše zračne mase proti jugovzhodu. Nad severnim Jadranom je nastal plitev ciklon – sekundarni sistem, ki se oblikuje zaradi orografskega vpliva Alp in toplotnega kontrasta med hladnejšim zrakom s severa in relativno toplejšim Sredozemljem. Hladna fronta, povezana s tem dogajanjem, se prek Slovenije počasi pomika proti jugovzhodu, medtem ko od severovzhoda priteka hladen in vlažen zrak.

Ta konfiguracija ni statična. V zadnjih 48 urah je bil viden postopni padec tlaka, ki je v Ljubljani padel z višjih vrednosti okoli 1024–1025 hPa na petkovo jutro proti 1015–1017 hPa v nočnih in jutranjih urah sobote, preden se je začela rahla rast. To odraža približevanje fronte in vpliv plitvega ciklona. Vlažnost je visoka, kar se kaže v oblačnosti in občasnih padavinah – dež v nižinah, mešane padavine ali sneg višje. Meja sneženja se je spustila do nadmorske višine okoli 1200 metrov, kar pomeni, da v alpskem svetu in na višjih planotah padavine prehajajo v trdno obliko.

Na Primorskem se kaže lokalni orografski učinek: zapihala je šibka do zmerna burja, ki nastane, ko hladen zrak iz notranjosti priteka proti morju in se zaradi zajezitvenega učinka Dinarske pregrade pospešuje v prehodih. Morje je sprva rahlo, nato zmerno vzvalovano. Nad širšim območjem Italije in zahodnega Balkana se vidi vpliv atlantske motnje, povezane z globokim ciklonom nad severno Evropo, ki prinaša padavine in znižanje temperatur, zlasti v severnih in osrednjih delih polotoka.

Jet stream, ta hitro tekoči pas vetrov v višjih plasteh troposfere, usmerja energijo valov. Nad severno Evropo prevladuje plitvejša dolina, medtem ko grebeni visokega tlaka vplivajo na območja bolj proti vzhodu in jugu. Nestabilnost je zmerna: visoka vlažnost spodbuja kondenzacijo, a ni ekstremne konvektivne aktivnosti. Blokade niso izrazite; gre bolj za prehodno stanje, kjer hladna fronta počasi napreduje. Satelitske in radarske slike (po poročilih) kažejo oblačne sisteme, povezane s fronto, ki se premikajo proti jugovzhodu, z območji padavin predvsem v osrednji in južni Sloveniji ter v gorskem svetu severozahoda.

V kontekstu zadnjih 48 ur: petek je bil še razmeroma mil, z jutranjo meglo in zmerno oblačnostjo, zvečer pa so padavine zajele večji del države. V noči na soboto so se padavine nadaljevale, temperature so se ustalile okoli 8–9 °C v nižinah, tlak je nihal. To je klasičen primer advekcije hladnega zraka, ki zmanjšuje stabilnost in spodbuja oblake. V Evropi se podobni vzorci kažejo od severne Italije do Balkana, kjer frontalna cona prinaša dež in lokalno nevihte nad morjem.

Širša slika: indeksi

• AO +1,32, NAO +0,01 (NOAA CPC, 21. 10.): oba še naprej padata, NAO je zdaj praktično nevtralen. Zahodni tok čez Atlantik slabi.
• MJO (ECMWF HRES, izračun 23. 10. 00 UTC, novejšega še ni): 22. 10. faza 2 z amplitudo 0,63, pod pragom aktivnosti. Do 4. 11. naj bi se v fazi 2 okrepila na amplitudo 2,0, kar je manj od 2,6 v prejšnjem izračunu.
• Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 23. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes okoli 22–23 m/s, do 28. 10. oslabi na 15 m/s, do 1. 11. na 7 m/s, 4. 11. pa se obrne v vzhodnik, do 7. 11. na −4,2 m/s. Tak preobrat vetra pomeni nenadno stratosfersko otoplitev. Prejšnji izračun je do 5. 11. kazal le oslabitev na 11,6 m/s, zato gre za izrazito spremembo na skrajnem robu napovedi, ki jo bodo morali potrditi naslednji izračuni.

Obeti: po dežju megleno in mirno, ob koncu oktobra suho in hladno

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 23. 10. 18 UTC) na 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim zrakom v višinah, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim zrakom. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti (WAF), torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov. Sivi pas je valovod, pot ob tokovnem curku, po kateri valovi potujejo. Rjava barva pomeni zbliževanje zraka v višinah in spuščanje, zelena razhajanje in dviganje.

24.–28. oktober. Nad Pirenejskim polotokom in Biskajskim zalivom se je okrepil sklenjen greben, valovna energija z njega teče čez Alpe proti vzhodu in jugovzhodu. Jedro doline ostaja nad Alžirijo, druga je nad Arabijo, izrazit greben pa še vedno stoji nad severno Rusijo. Padavine bodo po napovedi ARSO do večera ponehale, ponoči se bo razjasnilo in burja bo ponehala. Jutra bodo v naslednjih dneh mrzla, od 0 do 4 °C, v alpskih dolinah do −3 °C, po nižinah bo pogosto megla, postopno pa bo nekoliko topleje.

29. oktober–2. november. Tu ostaja slika podobna kot včeraj, le da se je jedro močnega grebena pomaknilo s Severnega morja nad južno Norveško, greben pa se zdaj razteza od Britanskega otočja daleč proti Rusiji. Dolina nad vzhodnim Sredozemljem se ni premaknila, močne puščice pa od Atlantika čez Britanijo kažejo proti srednji Evropi in Italiji. Slovenija bi bila med grebenom na severu in dolino na jugovzhodu, v severovzhodnem toku, zato bo verjetno pretežno suho in hladno, z mrzlimi jutri in meglo po kotlinah.

3.–7. november. V primerjavi z včerajšnjim izračunom je dolina, ki je bila nad Balkanom, zdaj pomaknjena nad Črno morje in Turčijo, jedro grebena pa je zdrsnilo proti zahodu, nad Atlantik južno od Islandije. Greben se še vedno vleče čez Britanijo in južno Skandinavijo, puščic nad Evropo je malo in so šibke, kar kaže na manjšo zanesljivost. Možnost sredozemskega ciklona z obilnejšimi padavinami je tako manjša kot včeraj, verjetneje bi bilo mirno, suho in občasno megleno vreme s hladnimi jutri.

Na kratko

Hladna fronta je prinesla do 29 mm dežja na jugu, tlak v Ljubljani je v enem dnevu padel za 5,2 hPa, na Vršiču je 5 cm snega, v Podnanosu burja s sunki do 66 km/h. Do večera bo dež ponehal. Sledijo mrzla, meglena jutra in postopno nekoliko topleje, za konec oktobra in začetek novembra pa kaže na suho in hladno vreme ob grebenu na severu. Zadnji izračun ECMWF HRES je v stratosferi pokazal preobrat vetra okoli 4. novembra, kar bo vredno spremljati.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.