Mrzlo jutro, megla in sonce pred sobotnim dežjem s snegom v gorah

Petek, 23. oktober 2026 · VRTINEC

Nad naše kraje se je ponoči le za kratek čas razširil anticiklon. Jutro je bilo marsikje mrzlo, po nižinah v notranjosti se drži megla, burja je ponehala. Na zahodu Evrope pa se nad Britanskim otočjem že vrti globok ciklon, katerega fronta je napovedana za soboto.

Sinoptična slika dneva

Sinoptična situacija nad Evropo 23. oktobra 2026 kaže klasičen jesenski vzorec atlantskega vpliva. Nad našimi kraji se je le prehodno razširilo območje visokega zračnega tlaka, ki je prineslo mirnejše razmere in omogočilo nočno radiacijsko ohlajanje. Ta greben visokega tlaka je šibak in se umika. Nad Britanskim otočjem leži globok ciklon – del serije sistemov, ki jih poganja aktiven jet stream nad severnim Atlantikom. Ta ciklon, z izjemno nizkim centralnim tlakom, vodi vremensko fronto proti vzhodu. Pred fronto je v višinah že zapihal jugozahodni veter, ki prinaša razmeroma hladen in postopno bolj vlažen zrak nad Alpe in Slovenijo.

Trenutni tlak nad Slovenijo se giblje okoli 1022–1023 hPa in pada. V Ljubljani je zjutraj oblačno, temperatura okoli 9 °C, relativna vlažnost visoka (okoli 87 %), rosišče blizu 7 °C, veter šibek. Po nižinah notranjosti je zjutraj in dopoldne marsikje megla ali nizka oblačnost, kar zmanjšuje vidljivost pod 1000 m na nekaterih mestih. Čez dan prevladuje zmerno oblačno vreme s sončnimi obdobji. Regionalne razlike so izrazite: v notranjosti so jutranje temperature med –2 in 4 °C, na Primorskem blažje. Najvišje dnevne temperature dosegajo 10–15 °C, na Primorskem do 17 °C.

V zadnjih 48 urah se je ozračje umirilo po prejšnjih padavinskih dogodkih. Visoki tlak je omogočil jasnejšo noč, kar je ključno za nastanek inverzije. Jet stream nad Atlantikom je aktiven in usmerja zaporedne ciklone proti Evropi – en sistem sledi drugemu, kar je značilno za jesen, ko temperaturni gradienti med tropi in polom še vedno podpirajo močan zahodni tok. Nad srednjo Evropo prevladuje relativna stabilnost pri tleh, a v višinah se že čuti vpliv prihajajoče fronte z jugozahodnim tokom. Na zahodu Slovenije se v hribovitih krajih popoldne lahko pojavi rahel dež ali rosilo zaradi povečane vlage. Oblačnost se povečuje od zahoda: večinoma je to srednja in visoka oblačnost.

Ta konfiguracija ustvarja kontrast. Visoki tlak favorizira subsidenco (počasen spust zraka), ki suši zgornje plasti in omogoča jasno nebo ponoči. Hkrati globoki ciklon nad Britanijo – z izobarami, ki so zelo zgoščene – ustvarja močan gradient tlaka, ki poganja vetrove. Za Slovenijo to pomeni prehodno obdobje: lokalna stabilnost (inverzija in megla) se srečuje z advekcijo vlage z jugozahoda. Satelitske slike bi pokazale meglo kot belo odejo nad kotlinami, medtem ko se nad Atlantikom vrtinči spiralni oblak okoli ciklona.

Širša slika: indeksi

• AO +1,91, NAO +0,52 (NOAA CPC, 20. 10.): oba indeksa sta opazno padla, AO z +2,78, NAO z +1,41 dan prej. Še vedno sta pozitivna, a zahodni tok na severu ni več tako močan.
• MJO (ECMWF HRES, izračun 22. 10. 00 UTC, novejšega še ni): 21. 10. faza 2 z amplitudo 0,82, torej pod pragom aktivnosti. Do 4. 11. naj bi se v fazi 2 okrepila na amplitudo 2,6.
• Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 22. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes okoli 21 m/s, do 24. 10. se okrepi na 22,8 m/s, nato pa enakomerno slabi, okoli 29. 10. na 15 m/s in do 5. 11. na 11,6 m/s. Prejšnji izračun je v začetku novembra kazal ponovno krepitev na 22 m/s, novi je ne kaže več. Preobrata vetra ni.

Obeti: sobota deževna in hladna, nato suho s hladnejšim severnim tokom

Karte prikazujejo povprečje 11 članov ansambla AIFS-ENS (izračun 23. 10. ob 2:00 po našem času) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko, kjer teče tokovni curek. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim višinskim zrakom, modre črtkane doline (L) s hladnejšim. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov, sivi pas pa valovod, pot ob tokovnem curku. Rjava barva pomeni zbliževanje zraka v višinah in spuščanje, zelena razhajanje in dviganje.

24.–28. oktober. Nad severno Rusijo se drži izrazit greben, nad severno Afriko in Arabijo pa ležita višinski dolini. Severno Evropo zajema plitva dolina z jedrom pri Islandiji, tokovni curek poteka čez Britansko otočje, njegova južna veja pa nizko čez Sredozemlje in severno Afriko. Slovenija je na stiku obeh tokov, zato bo v soboto, 24. 10., oblačno, deževno in hladno, meja sneženja se bo spustila do okoli 1200 m. Od nedelje bo bolj suho, z meglo po nižinah in počasnim otoplitvenim trendom v začetku tedna.

29. oktober–2. november. Greben se okrepi nad Severnim morjem in Skandinavijo, greben nad Rusijo oslabi. Na jugovzhodu se poglobi dolina z jedrom nad Balkanom in Grčijo, puščice valovne aktivnosti pa od grebena čez srednjo Evropo kažejo naravnost vanjo. Slovenija bi bila med grebenom in dolino, v severnem do severovzhodnem višinskem toku: hladnejši zrak, pretežno suho vreme in mrzla jutra, bolj spremenljivo pa ob robu doline na jugu Balkana.

3.–7. november. Greben ostaja nad Skandinavijo, dolina pa se pomika proti vzhodu, nad Egejsko in Črno morje. Tokovni curek ostaja severno od Alp, nad našimi kraji pa bi še naprej prevladoval severovzhodni dotok hladnejšega zraka. Tak vzorec pomeni hladno in pretežno suho vreme, morebitni sredozemski ciklon bi se razvil bolj vzhodno od nas, a pri dosegu dveh tednov je to le ena od možnih smeri.

Na kratko

Anticiklon nad Alpami je tlak v Ljubljani v enem dnevu dvignil za skoraj 6 hPa, burja je ponehala, na Jezerskem je bilo zjutraj −3,9 °C. Po nižinah se drži megla, na Primorskem je do 15 °C. Zvečer od zahoda pride dež, sobota bo deževna s snegom nad okoli 1200 m. Za konec oktobra karte kažejo greben nad Severnim morjem in hladnejši severni tok, za začetek novembra pa dolino nad Balkanom in Egejskim morjem ter nadaljevanje hladnega, pretežno suhega vremena.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.