V prihodnjem tednu večinoma suho, z meglenimi in mrzlimi jutri

Nedelja, 25. oktober 2026 · VRTINEC

Hladna fronta je Slovenijo že prešla. Po nižinah v notranjosti se zjutraj drži megla ali nizek stratus, v višinah priteka postopoma toplejši zrak, pri tleh piha jugozahodnik. Dežja skoraj ni, le zvečer na severovzhodu ni izključena kakšna kaplja.

Sinoptična slika dneva

Nad severnim delom Evrope prevladuje globoko ciklonsko območje. Hladna fronta se prek srednje Evrope pomika proti vzhodu. Južno od Alp njen vpliv ostaja omejen na povečano oblačnost, v višjih plasteh pa s severnimi do severozahodnimi vetrovi priteka vlažen in postopoma toplejši zrak. Tudi ARSO v vremenski sliki povzema, da bo fronta na vreme južno od Alp vplivala le s povečano oblačnostjo. V Sloveniji to pomeni, da se zjutraj in dopoldne po nižinah v notranjosti drži megla ali nizka oblačnost (stratus), ki ponekod popolnoma prekriva nebo in sega do tal. Drugod in čez dan bo nebo zmerno do pretežno oblačno s srednjo in visoko oblačnostjo.

Pri tleh piha jugozahodni veter s hitrostjo od 11 do 26 km/h, lokalno do 37 km/h. To je dovolj, da se v gorah pojavi zmerna turbulenca med približno 900 in 3000 metri nadmorske višine, popoldne na severovzhodu tudi nižje. Vidnost zjutraj po nižinah pade pod kilometer, čez dan pa se dvigne nad 30 kilometrov. Zvečer na severovzhodu ni izključena kakšna kaplja dežja, a radar ob 9.35 ne zaznava padavin. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14 °C, zjutraj pa se je ohladilo do okoli 0 °C, v zaprtih dolinah tudi pod ničlo.

To je klasična situacija po prehodu fronte z radiacijskim ohlajanjem. Po prehodu hladne fronte 24. oktobra, ko je nad severnim Jadranom nastal plitev ciklon, od severovzhoda pa je pritekal hladen in vlažen zrak, je padlo od 7 mm v Portorožu do skoraj 30 mm na jugu, v gorah pa je snežilo. Zrak se je ohladil in nasičil z vlago. Ponoči se je razjasnilo, kar je omogočilo močno izgubo toplote s površja. V kotlinah, kot so Ljubljanska, Celjska in dolenjske, se je nabral hladen, vlažen zrak. Relativna vlažnost na postajah, kot so Brnik, Kočevje in Babno Polje, je med 90 in 100 odstotki. Nad tem leži toplejši zrak, ki priteka v višinah, kar ustvarja temperaturni obrat (inverzijo).

Širše nad Evropo se je jezik hladnega zraka z izotermo 0 °C na 850 hPa (približno 1500 metrov) dan prej raztezal čez Nemčijo in Poljsko do Alp, danes pa se razmere umirjajo. Globok ciklon, ki je 24. oktobra dosegel okoli 947 hPa severozahodno od Škotske, se premika proti vzhodu. Razlika v tlaku med tem jedrom in območji visokega tlaka nad Pirenejskim polotokom in Rusijo je bila zelo velika, več deset hektopaskalov na razmeroma kratkih razdaljah, kar poganja močne vetrove. Višinski vetrovni stržen (jet stream) na višini okoli 200 do 300 hPa usmerja te sisteme. Slovenija leži na njegovem južnem robu: dovolj blizu, da se nabira oblačnost, a dovolj daleč, da nas ne dosežejo viharni vetrovi ali obilne padavine.

Širša slika: indeksi

• AO +0,45, NAO −0,59 (NOAA CPC, 22. 10.): oba sta od 21. 10. močno padla, AO z +1,32, NAO z +0,00. NAO je zdaj negativen, zahodni tok čez Atlantik je oslabel.
• MJO (AIFS-ENS, izračun 25. 10. 00 UTC): zadnji dan analize CORe, 21. 10., je faza 1 z amplitudo 1,37, torej nad pragom aktivnosti. Sredina 11 članov ostane v fazi 1 in do 9. 11. preide v fazo 2 z amplitudo 1,19.
• GWO (AIFS-ENS, izračun 25. 10. 00 UTC): 25. 10. je anomalija relativnega AAM 2,14, tendenca −0,88, faza 7. Do 9. 11. sredina pade na 1,23, tendenca se obrne na +1,11 in faza je 6. Noben od 11 članov v 15 dneh ne prečka v fazo 1.
• Stratosfera: svežega dnevnega niza MERRA-2 za zonalni veter u60N danes ni bilo mogoče prenesti, strežnik ni odgovoril. Včerajšnjega znaka o preobratu vetra zato ne ponavljam kot nov izračun.

Obeti: meglena jutra in suho vreme, greben ostane nad Britanijo

Karte prikazujejo povprečje 11 članov ansambla AIFS-ENS (izračun 25. 10. 2026 00 UTC, pri nas ob 1. uri CET) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim zrakom v višinah, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim zrakom. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti (WAF), torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov. Sivi pas je valovod, pot ob tokovnem curku. Rjava barva pomeni zbliževanje zraka v višinah in spuščanje, zelena razhajanje in dviganje.

26.–30. oktober. Greben, ki je bil v včerajšnjem izračunu nad Pirenejskim polotokom in Biskajskim zalivom, se je pomaknil proti severu. Jedro je zdaj nad Britanskim otočjem in Severnim morjem, dolina leži nad zahodno Rusijo, nad severno Afriko in vzhodnim Sredozemljem pa ostaneta manjša dolina in greben. Puščice tečejo z Atlantika čez Britanijo proti vzhodu. Slovenija je na južnem robu grebena, zato bo oblačno, a večinoma suho, z meglo po nižinah in postopoma toplejšim zrakom v višinah.

31. oktober–4. november. Greben nad Britanijo in Severnim morjem se ohrani. Rjava barva pod njim kaže izrazito spuščanje zraka nad zahodno in srednjo Evropo, dolina pa se pomakne nad vzhodno Evropo in vzhodno Sredozemlje. V primerjavi z včeraj, ko je bilo jedro grebena nad južno Norveško, je spuščanje zdaj bolj zahodno. Kaže na nadaljevanje pretežno suhega vremena, z mrzlimi jutri in meglo po kotlinah.

5.–9. november. Greben ostane zasidran nad Britanskim otočjem, v sredini ansambla pa se nad Alpami in srednjo Evropo pojavi zaprta dolina, ki je v včerajšnjem izračunu še ni bilo: takrat je bila dolina nad Črnim morjem in Turčijo. Puščic nad celino je manj, zato je zanesljivost nižja. Povsem suho vreme je manj gotovo kot včeraj, bolj verjeten je prehod v spremenljivejše razmere, a ob dosegu dveh tednov to še ni trden signal.

Na kratko

Po fronti 24. oktobra je po nižinah megla in temperaturni obrat, najvišje temperature bodo od 8 do 14 °C, radar ob 9.35 CET pa ne kaže padavin. AIFS-ENS z zagona 25. 10. ob 1. uri CET na 200 hPa kaže greben nad Britanijo in pretežno suho vreme do začetka novembra. V drugem tednu se v sredini ansambla nad Alpami pojavi dolina. AO in NAO sta 22. 10. občutno padla, NAO je negativen. Svežega niza u60N danes ni.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), AIFS-ENS, NOAA CPC, PSL CORe. Pripravil VRTINEC.