Sonce nad meglo, burja ob morju in obrat vetra v stratosferi

Četrtek, 5. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Poglejmo podrobneje trenutno sinoptično situacijo. Nad večino Evrope prevladuje močno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Severnim morjem, kjer so vrednosti dosegale okoli 1036 hPa. Ta anticiklon, tipični predstavnik subtropskega ali polarnega visokega tlaka, se je razširil proti jugu in vzhodu, kar ustvarja stabilno plastenje in šibke vetrove v nižjih plasteh nad srednjo Evropo. Jet stream, ta hitri pas zahodnih vetrov v zgornji troposferi, je verjetno potisnjen bolj severno, kar omogoča blokado atlantskih front in preprečuje hitro menjavanje vremena. V Sloveniji merimo zračni tlak okoli 1028–1033 hPa, kar je nadpovprečno za november in kaže na vpliv tega sistema.

Šibak ciklon nad Sredozemljem, katerega središče je ostalo relativno daleč, prinaša rahlo nestabilnost na jugu, a ne dovolj, da bi prebil visokotlačni ščit. Namesto tega od vzhoda k nam doteka razmeroma hladen in vlažen zrak – tipična advekcija v anticiklonalnem toku, kjer se zrak giblje v smeri urinega kazalca okoli središča visokega tlaka. Ta zrak je relativno vlažen, ker je potoval prek celinskih območij, kjer je nočno sevanje omogočilo kondenzacijo, a ostaja stabilen. V višinah prevladujejo severni ali severovzhodni vetrovi, kar dodatno stabilizira plastenje.

Na terenu se to odraža v izraziti delitvi. V notranjosti – od Ljubljane (8 °C, visoka vlažnost, nizko sončno obsevanje okoli 84–97 W/m²) prek Celja (7 °C, 88 % vlažnosti) do Maribora (7 °C) – prevladuje precej nizke oblačnosti, iz katere lahko rahlo rosi, a radar ne zaznava pomembnejših padavin (0 mm na večini postaj). Popoldne se oblačnost začne trgati, a do 10.30 je ostala gosta. Na Primorskem je slika obratna: Bilje pri Novi Gorici 13 °C z 430 W/m², Koper Markovec 14 °C z 52 % vlažnosti in burjo do 14–22 km/h. Na Nanosu sunki do 46 km/h kažejo na katabatski tok burje. V gorah, kot na Kaninu (4 °C, 13 cm snega), je zrak bolj suh in stabilen. Ta kontrast je posledica reliefa: kotline zadržujejo hladen zrak, medtem ko burja, kot spuščajoči se veter z Dinarske pregrade, greje in suši zrak adiabatno.

V zadnjih 48 urah se je situacija razvila iz predhodnega ciklonovega vpliva (ki je prinesel nekaj padavin in močnejšo burjo) v to stabilno anticiklonalno stanje. Vlažnost v kotlinah ostaja visoka (pogosto nad 80–99 %), kar omogoča nastanek stratusa. To ni kaotično vreme; je urejena, a subtilna dinamika, kjer se velike sile atmosfere prelamljajo skozi lokalno topografijo.

Širša slika: indeksi

• AO –0,33, NAO +0,52 (NOAA CPC, 2. 11.): AO po prehodu ničle še naprej pada, NAO je od vrha 31. 10. (+1,15) skoraj prepolovljen.
• MJO (ECMWF, izračun 5. 11. 00 UTC): 4. 11. v fazi 2 z amplitudo 2,16, do 9. 11. okrepitev na 2,49, nato počasno slabljenje, 19. 11. še vedno v fazi 2 z amplitudo 1,75.
• Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 4. 11. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes –0,2 m/s, tudi glavni tek HRES kaže –0,3 m/s. 6. in 7. 11. se vrne tik nad ničlo (0,5 in 1,8 m/s), od 9. do 12. 11. spet prevladuje šibek vzhodnik z minimumom –2,2 m/s 11. 11., od 13. 11. pa se zahodnik krepi do 8,8 m/s 19. 11.

Obeti: megleni in sončni dnevi, nato vlažnejši jugozahodni tok

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 5. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H), modre črtkane doline (L). Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija Rossbyjevih valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, po katerem valovi najlaže potujejo, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

6.–10. november. Izrazitega grebena nad južno Norveško novejši izračun ne riše več, ostaja le šibek greben nad Britanskim otočjem in Severnim morjem. Dolina nad Ukrajino in jugom Rusije je na istem mestu, puščice pa iz zahodne in srednje Evrope še naprej vodijo energijo proti jugovzhodu, vanjo. Zahodno od Iberskega polotoka je zaprta dolina, iz katere se valovna aktivnost širi čez Iberijo proti zahodnemu Sredozemlju. Slovenija ostaja na vzhodnem robu grebena, v suhem severozahodnem toku v višinah. Jutri in v nedeljo bo po nižinah zjutraj megla, popoldne pa večinoma sončno, v soboto bo prehodno več oblačnosti in burja se bo nekoliko okrepila. Jutra bodo hladna, marsikje s slano.

11.–15. november. Model je od včeraj greben nad Alžirijo in Tunizijo močno oslabil, ostal je le majhen zaprt obris nad Alžirijo. Dolina z Atlantika se je pomaknila nekoliko proti vzhodu, k obali Portugalske in Maroka, puščice z nje pa so usmerjene proti severni Afriki in Sredozemlju. Nad Egiptom in Rdečim morjem ostaja dolina, nad Norveškim morjem pa še ena. Nad večjim delom Evrope prevladujejo modre črtkane črte, brez izrazitega grebena. Za naše kraje to pomeni večjo verjetnost jugozahodnega toka in prehoda vlažnejšega zraka s Sredozemlja, z več oblaki in občasnimi padavinami, predvsem na zahodu države.

16.–20. november. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Dolina na severu ostaja nad Pribaltikom in severozahodno Rusijo, nad severno Afriko je zaprta dolina, nova pa je dolina nad Arabskim polotokom. Rjava barva, ki pomeni spuščanje zraka, se z Bližnjega vzhoda širi tudi nad jugovzhodno Evropo. Nad Slovenijo jasnega signala ni, zato bi bilo vreme lahko spremenljivo, z izmenjavo suhih in vlažnejših dni, a je zanesljivost na tej razdalji še majhna.

Na kratko

Danes se bo v notranjosti nizka oblačnost počasi trgala, na Primorskem bo ob šibki burji sončno in do 16 °C. Jutri in v nedeljo bo po nižinah jutranja megla in slana, čez dan pa večinoma sončno, v soboto bo prehodno več oblačnosti. V drugem tednu novembra modeli vse bolj kažejo jugozahodni tok z več vlage. Zahodni veter v stratosferi se danes po ECMWF prvič obrne v vzhodnik.

Viri: ARSO (samodejne postaje, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.