Sivina v notranjosti, sonce ob morju, nato megleni anticiklonski dnevi

Sreda, 4. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo prevladuje obsežen anticiklon s središčem nad Severnim morjem. Gre za tipično blokado v srednjih zemljepisnih širinah, kjer se Rossbyjevi valovi (veliki meandri v zahodnem toku) ukrivijo tako, da se greben visokega tlaka utrdi nad severozahodno Evropo. Jet stream – močan tok zraka na višini okoli 10 km – je v tem času precej izkrivljen: naredi zanko južno od Grenlandije, se dvigne proti Islandiji in Skandinaviji ter se nato razcepi, kar onemogoča prosto potovanje atlantskih ciklonov proti vzhodu. Posledica je umirjena, a ne povsem suha situacija nad osrednjo in jugovzhodno Evropo.

Nad Slovenijo od vzhoda še doteka dokaj hladen in precej vlažen zrak. Ta advekcija (prenos zračnih lastnosti) ohranja visoko relativno vlažnost v mejni plasti – tistem spodnjem kilometru ali dveh atmosfere, kjer se zrak najbolj meša s površjem. V kotlinah in dolinah to vodi v obstojno nizko oblačnost tipa stratus ali stratocumulus, ki se le počasi tanjša. Na Primorskem, kjer orografija (Dinaridi in Trnovski gozd) usmerja tok, prevladuje burja – severovzhodni do vzhodni veter, ki se spušča in suši.

Meritve samodejnih postaj ob približno 7. uri SEČ kažejo jasno sliko: v Ljubljani okoli 5–6 °C in 92–97 % vlage, v Mariboru podobno, medtem ko so na Bilju pri Novi Gorici 10 °C, 62 % vlage in veter 18 km/h s sunki do 29 km/h. Na Otlici sunki dosežejo 45 km/h, na Lisci 33 km/h. V višinah je hladneje: na Kredarici –5 °C, na Kaninu –3 °C z 13 cm snega, na Zelenici 23 cm. Padavin je malo – večinoma 0 mm, le lokalno 0,1 mm –, a radar v Savinjski dolini in Posavju zaznava zmerno odbojnost.

Ni front, ni globokih ciklonov v neposredni bližini. Je pa tipična postfrontalna ali anticiklonalna faza z vzhodno komponento, ki hrani vlažnost. Stabilnost atmosfere je visoka: potencialna nestabilnost (CAPE) je skoraj ničelna, kar preprečuje razvoj neviht. Namesto tega imamo počasno, a vztrajno dinamiko – advekcijo vlage, orografsko modifikacijo in šibko konvergenco v jugovzhodnih predelih.

Širša slika: indeksi

• AO –0,07, NAO +0,89 (NOAA CPC, 1. 11.): AO je v enem dnevu padel z +0,77 na rahlo negativno vrednost, NAO je po vrhu 31. 10. nekoliko upadel, a ostaja pozitiven.
• MJO (ECMWF, izračun 3. 11. 00 UTC, novejšega izračuna danes še ni): 2. 11. v fazi 2 z amplitudo 1,71, do 7. 11. okrepitev na 2,32, do 17. 11. ostaja v fazi 2.
• Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 3. 11. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes le še 1,3 m/s, 5. 11. se obrne v šibek vzhodnik (–0,4 m/s). 6. in 7. 11. je spet tik nad ničlo, od 8. do 12. 11. pa prevladuje vzhodnik, najmočnejši 11. 11. z –1,7 m/s. Od 13. 11. se zahodnik vrača in 18. 11. doseže 6,3 m/s. Tudi glavni tek HRES obrat kaže za 5. 11.

Obeti: sončni dnevi z meglo po nižinah, nato jugozahodni tok

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 4. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H), modre črtkane doline (L). Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

5.–9. november. Greben nad južno Norveško ostaja osrednji element nad Evropo, iz njega pa puščice vodijo valovno energijo proti jugovzhodu, v dolino nad Ukrajino in jugom Rusije. Dolina nad Turčijo, ki jo je risal prejšnji tek, se je v današnjem izračunu umaknila, zahodno od Iberskega polotoka pa ostaja zaprta dolina nad Atlantikom. Slovenija je v tem obdobju pod vplivom visokega tlaka. V četrtek se bo v notranjosti delno zjasnilo, v petek in soboto bo dokaj sončno, zjutraj pa bo po nižinah megla ali nizka oblačnost, ponekod slana. Ko se bo dolina z zahoda približala, se bo ob koncu tedna veter v višinah začel obračati na jugozahod.

10.–14. november. Nad Alžirijo in Tunizijo stoji greben, zahodno od Portugalske pa zaprta dolina, podobno kot v prejšnjem izračunu. Nova je šibka dolina nad Egiptom, proti kateri se z grebena nad severno Afriko usmerja del valovne aktivnosti. Nad Norveškim morjem in Skandinavijo prevladujejo modre črte, torej hladnejše višinske doline. Za naše kraje to pomeni prehodno obdobje, v katerem bo odločilno, kako hitro se bo dolina z Atlantika pomikala proti vzhodu. Jugozahodni tok bi prinesel več oblakov in tudi kakšne padavine, ob počasnejšem pomiku pa bi ostalo suho in megleno.

15.–19. november. Tu ostaja slika podobna kot včeraj. Nad Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in Arabijo prevladuje rjava barva, torej spuščanje zraka v višinah. Dolina na severu se je s Pribaltika pomaknila nekoliko proti severozahodni Rusiji, nad severno Afriko pa je ostala ena sama šibka zaprta dolina. Izrazitega signala nad Slovenijo ni, kar navadno pomeni mirnejše vreme s temperaturnimi obrati, a je zanesljivost na tej razdalji majhna.

Na kratko

Danes bo v notranjosti oblačno, ponekod bo rosilo ali rahlo deževalo, na Primorskem bo ob burji, ki slabi, sončno in do 15 °C. Jutri se bo delno zjasnilo, v petek in soboto bo dokaj sončno z jutranjo meglo in slano. Ob koncu tedna se bo višinski tok obrnil na jugozahod, v drugem tednu pa ostaja odprto, koliko vlage bo prinesel. Stratosferski vrtinec po ECMWF jutri prvič obrne smer vetra na 10 hPa.

Viri: ARSO (samodejne postaje, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.