Burja popušča, sledi visok tlak, megla in ob koncu tedna jugozahodnik

Torek, 3. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo prevladuje robusten anticiklon z jedrom blizu Škotske, kjer centralni tlak dosega približno 1040 hPa. Ta visokotlačni sistem pokriva velik del zahodne in srednje Evrope ter vzdržuje stabilno, a ne povsem brezoblačno ozračje. Na njegovem južnem robu se vzpostavlja tok od vzhoda do severovzhoda, ki prinaša kontinentalni zrak. Nad južnim Balkanom se nahaja ciklon, ki krepi gradient tlaka in usmerja pretok. Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) od severovzhoda k nam doteka precej hladen in vlažen zrak. To pomeni, da se zračna masa ni ogrela nad Atlantikom, temveč potuje po kopnem, kjer se jeseni hitro ohlaja in nabira vlago iz tal in vegetacije.

V Sloveniji je vreme precej oblačno. Predvsem na vzhodu in jugovzhodu občasno rahlo dežuje, medtem ko je na Primorskem nekaj jasnine. Sprva je pihala zmerna do močna burja, ki je popoldne nekoliko oslabela, a je bila vetrovna tudi drugod. Jutranje temperature so se gibale od približno 0 do 6 °C v notranjosti, ob morju okoli 10 °C. V Ljubljani je bilo zjutraj okoli 5–7 °C z visoko relativno vlažnostjo (pogosto nad 80–90 %), v Mariboru podobno, medtem ko so na Obali temperature dosegale 11 °C in več. Na višjih postajah, kot sta Nanos ali Lisca, so bile temperature nižje, včasih okoli ledišča ali pod njim, z močnejšim vetrom. Tlak se je v nižinah gibal okoli 1023–1025 hPa. Sončno obsevanje je bilo omejeno zaradi oblačnosti, padavin pa malo – večinoma pod 1 mm ali nič v zadnjih urah na večini postaj.

Jet stream (visokogorski strujni tok) je v tej konfiguraciji bolj severno ali ukrivljen, kar omogoča vztrajanje anticiklona in preprečuje hitre atlantske prehode. Vlaga v nižjih plasteh je visoka, kar podpira nizko oblačnost in občasne rahle padavine. Nestabilnost je omejena – ni pogojev za močne nevihte, saj gre za hladnejšo, bolj stabilno maso. Blokada visokega tlaka preprečuje premikanje sistemov, kar ustvarja tisto značilno novembrsko sivo, a hkrati dinamično vreme z lokalnimi vetrovnimi pojavi.

Širša slika: indeksi

• AO +0,77, NAO +1,15 (NOAA CPC, 31. 10.): NAO je v zadnjem tednu zrasel z blizu nič na +1,15, AO je nekoliko upadel, a ostaja pozitiven.
• MJO (ECMWF, izračun 3. 11. 00 UTC): 2. 11. v fazi 2 z amplitudo 1,71. Model jo do 7. 11. okrepi na 2,32 in jo do 17. 11. zadrži v fazi 2, torej ostaja okrepljena tropska konvekcija nad zahodnim Indijskim oceanom.
• Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 2. 11. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes le še 2,9 m/s. 5. 11. se obrne v šibek vzhodnik (–0,4 m/s), 6. in 7. 11. je tik nad ničlo, od 8. do 11. 11. pa spet piha vzhodnik, najmočnejši 9. 11. z –1,3 m/s. Od 12. 11. se zahodnik vrača in 17. 11. doseže 6,6 m/s. Tudi glavni tek HRES obrat kaže za 5. 11. Gre za znak nenadne stratosferske otoplitve, morebiten vpliv pri tleh pa bi se lahko pokazal šele v nekaj tednih.

Obeti: umiritev z meglo po kotlinah, ob koncu tedna jugozahodni tok

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 3. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim zrakom, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

4.–8. november. Novejši izračun je dolino, ki jo je včeraj risal nad zahodnim Sredozemljem, odmaknil daleč proti zahodu, nad Atlantik zahodno od Iberskega polotoka. Greben nad Severnim morjem in južno Norveško ostaja močan, iz njega pa se valovna aktivnost spušča proti jugovzhodu, v dolino nad Ukrajino in jugom Rusije ter v novo dolino nad Turčijo. Slovenija tako ostane med vejami, brez izrazitega vremenskega sistema. Tlak bo do petka narasel prek 1030 hPa, v višinah pa se bo ogrelo. V sredo bo v notranjosti še pretežno oblačno, v četrtek se bo delno jasnilo, v petek pa bo večinoma sončno z meglo po nižinah in slano. Ob koncu tedna se bo pred dolino z zahoda veter v višinah obrnil na jugozahod.

9.–13. november. Nad Alžirijo in zahodnim Sredozemljem se krepi greben, ki ga je današnji tek narisal z več izohipsami kot prejšnji, zahodno od Portugalske pa ostaja zaprta dolina. Široko korito na vzhodu se je pomaknilo nekoliko dlje proti Volgi. Puščice potekajo od severozahoda čez Alpe, Italijo in Balkan proti jugovzhodu, kar kaže, da bi nas v povprečju ansambla zajel bolj suh tok s severozahoda. Prav dolina pri Portugalski pa je tista, ki bi ob pomiku proti vzhodu lahko podaljšala jugozahodni tok in prinesla vlažnejše vreme, zato je to obdobje še negotovo.

14.–18. november. Sredi meseca so valovi nad Evropo šibki, nad Sredozemljem, Bližnjim vzhodom in Arabijo pa prevladuje rjava barva, torej spuščanje zraka. Glede na včerajšnji izračun se je dolina pomaknila s Kaspijskega jezera proti Baltiku, dve šibki zaprti dolini pa sta nad severno Afriko. V takšni razporeditvi pri nas ni izrazitega signala, kar običajno pomeni mirnejše vreme s temperaturnimi obrati, a je zanesljivost na tej razdalji majhna.

Na kratko

Danes bo v notranjosti oblačno, na jugovzhodu bo ponekod rahlo deževalo, na Primorskem bo deloma sončno ob burji, ki bo popoldne oslabela. Do petka bo zračni tlak naraščal, ob šibkem vetru se bo po kotlinah zadrževala megla, zjutraj bo marsikje slana. Ob koncu tedna se bo višinski tok obrnil na jugozahod, v drugem tednu pa ostaja odprto, ali bo dolina z Atlantika segla do nas. V stratosferi ECMWF obrat vetra še vedno kaže za 5. november.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika, napoved in opozorilo), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.