Burja do 100 km/h, v notranjosti siv in hladen začetek tedna

Ponedeljek, 2. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo se 2. novembra 2026 oblikuje značilna jesenska konfiguracija. Močan anticiklon s središčem med Škotsko in južno Norveško prevzema vodilno vlogo, njegov središčni pritisk se bliža 1039–1040 hPa. To visokotlačno območje usmerja tokove proti jugovzhodu in vzpostavlja prevladujoči severovzhodni do vzhodni tok nad srednjo in jugovzhodno Evropo. Šibka hladna fronta, ki je še nedavno prečkala Belgijo in zahodno Evropo, je imela majhno aktivnost; za njo prihaja bolj kontinentalen zrak.

Nad Sredozemljem in Balkanom se ohranja nižji pritisk, kar ustvarja gradient, ki je ključen za burjo. V višinah (okoli 850 in 500 hPa) od severovzhoda doteka hladnejši zrak, kar potrjuje tudi ARSO: »V višinah k nam od severovzhoda doteka hladen in vlažen zrak.« To ni močna višinska ciklona, ampak bolj odcepljeno jedro oziroma advekcija hladnega zraka, ki ohranja nestabilnost v nižjih plasteh nad notranjostjo in omogoča rahle padavine.

Satelitske slike kažejo gosto oblačnost nad večjim delom notranjosti Slovenije in sosednjih pokrajin na vzhodu in jugu, nad Primorsko in deli severnega Jadrana pa se oblačnost trga. Radarska slika ARSO (radarja na Lisci in Pasji ravni) je zjutraj zabeležila rahle do zmerne padavine (do okoli 30–36 dBZ), predvsem na Dolenjskem, v Posavju, Beli krajini, na Kočevskem in deloma v osrednji Sloveniji. V Zgornjesavski dolini je bilo suho. Padavine so stratiformne narave – ne nevihte, ampak enakomeren, rahel dež iz nizke oblačnosti.

Višinski vetrovni stržen je v tej konfiguraciji bolj severno ali oslabljen; glavna dinamika je v pritiskovnem gradientu in orografski pregradi. Vlažnost v notranjosti je visoka (zjutraj 80 % in več, popoldne v Ljubljani okoli 70 %), burja pa na Primorskem suši zrak (v Kopru okoli 54 % relativne vlažnosti). Tlak je stabilen do rahlo padajoč (1022–1026 hPa). Veter: v notranjosti severovzhodnik (v Mariboru do 17 km/h, sunki 25 km/h), na Otlici že 29 km/h s sunki 48 km/h, v Kopru 15 km/h s sunki 33 km/h – na izpostavljenih legah se bo še okrepil.

To je klasična burjna sinoptična slika: visok pritisk na severu in vzhodu, nižji na jugu ter hladen zrak, ki se preliva čez gorsko pregrado. Ne gre za blokado tipa omega, ampak za vztrajno visokotlačno sidro, ki omogoča dolgotrajen vzhodni tok.

Širša slika: indeksi

• AO +0,94, NAO +1,06 (NOAA CPC, 30. 10.): NAO se je čez zadnji teden dvignil z –0,31 na +1,06 in je zdaj najvišji v zadnjih sedmih dneh, AO ostaja pri okoli +1.
• MJO (ECMWF, izračun 2. 11. 00 UTC): 1. 11. v fazi 2 z amplitudo 1,57. Model jo do 13. 11. okrepi na 2,41 in jo do 16. 11. ohrani v fazi 2, torej z okrepljeno tropsko konvekcijo nad zahodnim Indijskim oceanom.
• Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 1. 11. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes le še 5,4 m/s. 5. 11. se prvič obrne v šibek vzhodnik (–0,3 m/s), 6. in 7. 11. je spet tik nad ničlo, od 8. do 11. 11. pa znova piha vzhodnik, najmočnejši 9. 11. z –2,1 m/s. Od 12. 11. se zahodnik vrača in 16. 11. doseže 5,5 m/s. Glavni tek HRES obrat prav tako kaže za 5. 11. Takšen obrat je znak nenadne stratosferske otoplitve, njen morebiten vpliv pri tleh pa bi se pokazal šele čez nekaj tednov.

Obeti: Burja in oblaki do torka, nato razjasnitve, vendar še vedno dokaj hladno.

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 2. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim zrakom, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

3.–7. november. Greben se je glede na nedeljski izračun pomaknil nekoliko proti vzhodu, nad Severno morje in južno Norveško. Iz njega se valovna aktivnost razcepi v dve smeri: proti jugovzhodu v dolino nad Ukrajino in proti jugu v dolino, ki jo novejši izračun riše bolj zahodno, nad zahodnim Sredozemljem. Slovenija ostaja med obema vejama v severovzhodnem toku. V torek bo še precej oblačno z rahlim dežjem na vzhodu in jugovzhodu, burja na Primorskem bo popoldne nekoliko oslabela. V sredo se bo na zahodu razjasnilo, v četrtek pa se bo oblačnost trgala tudi v notranjosti.

8.–12. november. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Nad Marokom in Alžirijo se drži šibek greben, zahodno od Portugalske ostaja zaprta dolina, čez vzhodno Evropo pa se vleče široko korito s središčem nad južno Rusijo. Puščice nad Balkanom kažejo od severozahoda proti jugovzhodu, v hladen tok na zahodni strani korita. V Sloveniji to pomeni večinoma suho vreme s hladnimi jutri, ob šibkem vetru pa se lahko po kotlinah dlje zadržuje megla ali nizka oblačnost.

13.–17. november. Valovi so v tem obdobju šibki, nad Sredozemljem, severno Afriko in Bližnjim vzhodom pa prevladuje rjava barva, torej spuščanje zraka v višinah. Model je od včeraj dolino s severa Rusije premaknil proti jugu, h Kaspijskemu jezeru, nad Biskajskim zalivom in nad osrednjim Sredozemljem pa riše dve manjši zaprti dolini. Takšne odcepljene doline v bližini Sredozemlja lahko prinesejo kratkotrajno poslabšanje, a je signal v povprečju ansambla šibak in zanesljivost majhna.

Na kratko

Danes in jutri bo v notranjosti oblačno in hladno, z rahlim dežjem na vzhodu in jugovzhodu ter snegom nad okoli 1200 m. Na Primorskem bo deloma sončno, sunki burje bodo do torka popoldne na izpostavljenih mestih presegali 100 km/h. Od srede se bo jasnilo, v drugem novembrskem tednu pa ostajamo v hladnem severozahodnem toku. V stratosferi ECMWF obrat vetra še vedno kaže za 5. november.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika, napoved in opozorilo), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.