Hladno višinsko jedro nad nami: siv praznik, burja in rahle padavine

Nedelja, 1. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo prevladuje klasična blokadna situacija z odtenki jesenske dinamike. Obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad Britanskim otočjem in Irsko vzdržuje stabilne razmere na severozahodu celine. Ta anticiklon deluje kot ovira za zahodne oceanske pretoke in usmerja pretok okoli sebe. Hkrati se nad našimi kraji zadržuje višinsko jedro hladnega zraka – odcepljeno območje nižjega geopotenciala v višinah, ki je v noči na nedeljo doseglo regijo od severovzhoda. Od severovzhoda doteka vlažen in hladen zrak, medtem ko se visokotlačno območje postopno slabi.

V troposferi to pomeni, da je nad Slovenijo in severnim Sredozemljem v srednjih in zgornjih plasteh (tipično okoli 500 hPa in višje) zrak hladnejši od okolice. To znižuje višino ničte izoterme in mejo sneženja. Satelitske slike kažejo oblačnost, povezano s tem hladnim jedrom in advekcijo vlage, medtem ko se na Primorskem oblačnost občasno trga pod vplivom burje. Jet stream – močan višinski zahodni tok – je v tej konfiguraciji verjetno valovit ali delno razcepljen, kar omogoča odcepitev hladnih jeder (cut-off lows). Takšna jedra so relativno stacionarna in lahko vztrajajo več dni, ker so odrezana od glavnega polarnih pretokov.

Nad osrednjim Sredozemljem nastaja plitek ciklon, ki vpliva na padavine v vzhodnih in južnih delih. Nad južno Italijo in jugovzhodno Evropo deluje drugo višinsko jedro, ki prinaša obilnejše padavine, medtem ko se nad severovzhodno Španijo in Balearskimi otoki razvija še eno. To je tipična razdrobljena slika, kjer blokada na severozahodu omogoča lokalne ciklogeneze v Sredozemlju.

Nad Slovenijo je slika razdeljena. V notranjosti prevladuje oblačnost z občasnimi rahlimi padavinami – večinoma dežjem v nižinah, sneženjem nad 900–1100 m. Radar ob 10:10 kaže najmočnejše padavine v Beli krajini (zmerne, okoli 36 dBZ), na Kočevskem in Gorenjskem. Vlažnost je visoka (pogosto 70–90 % v notranjosti), kar podpira kondenzacijo in rahle padavine. Veter je nekoliko okrepljen severovzhodnik. Na Primorskem prevladuje zmerna do močna burja, ki suši zrak (vlaga okoli 50 %), trga oblačnost in omogoča sončne preboje. Sunki na izpostavljenih mestih lahko presegajo 100 km/h – opozorilo velja od danes opoldne.

Tlak se giblje okoli 1021–1025 hPa, kar je razmeroma visoko in stabilno, a z rahlimi padci, povezanimi z advekcijo. Nestabilnost je omejena – ni močnih konvektivnih celic, temveč bolj stratiformna oblačnost in rahle padavine. To je tipično za hladno jedro z omejeno vlažnostjo in stabilnimi plastmi v nižjih nivojih.

V zadnjih 48 urah se je situacija razvila iz obdobja pod vplivom visokega tlaka nad srednjo Evropo, kjer so prevladovali vzhodni vetrovi pri tleh in severni v višinah, v bolj dinamično advekcijo hladnega in vlažnega zraka. Prejšnji dnevi so bili zmerno do pretežno oblačni s temperaturami blizu povprečja, a se je hladno jedro približevalo.

Širša slika: indeksi

• AO +0,85, NAO +0,63 (NOAA CPC, 29. 10.): AO se po vrhu 27. 10. počasi spušča, NAO pa se je znova okrepil. Oba ostajata pozitivna, zato večina arktičnega mraza ostaja na severu.
• MJO (ECMWF, izračun 1. 11. 00 UTC): 31. 10. v fazi 2 z amplitudo 1,37. Model jo okrepi do 4. 11. na amplitudo 2,37 in jo do 15. 11. zadrži v fazi 2, s tropsko konvekcijo nad Indijskim oceanom.
• Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 31. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. ima danes le še 8,5 m/s, 3. 11. 2,4 m/s, 5. 11. pa se obrne v šibek vzhodnik. Ta je najmočnejši 9. in 10. 11. s 3,1 m/s, 13. 11. pa se veter vrne v zahodnik. Glavni tek HRES obrat prav tako kaže za 5. 11. Gre za znak nenadne stratosferske otoplitve, morebiten vpliv pri tleh pa bi se pokazal šele čez nekaj tednov.

Obeti: oblačen in vetroven začetek tedna, nato suho in hladno

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 1. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km nad tlemi. Rdeče črte označujejo grebene (H), kjer je zrak toplejši, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim zrakom. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah prenaša energija valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

2.–6. november. Severno od Škotske stoji izrazit greben, iz katerega puščice valovne aktivnosti kažejo strmo proti jugovzhodu, v dolino nad južno Italijo in Jonskim morjem. Dolina je v primerjavi s sobotnim izračunom nekoliko bolj južno, drugače pa je postavitev skoraj enaka. V ponedeljek in torek bo zato oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, pogostejšimi na vzhodu in jugovzhodu, Primorska pa bo ob močni burji večinoma suha. Do torka lahko na izpostavljenih mestih sunki burje presežejo 100 km/h, v sredo pa se bo postopno jasnilo.

7.–11. november. Odcepljeno jedro, ki ga je včerajšnji tek postavil nad Iberski polotok, je danes umaknjeno daleč na zahod, k Azorom. Nad Marokom in Alžirijo se zato krepi šibek greben, Evropa pa ostaja v širokem višinskem koritu, ki se razteza od Skandinavije do Črnega morja, s središčem nad južno Rusijo. Pri nas bo to verjetno pomenilo večinoma suho in hladno vreme v severozahodnem toku, z možnostjo jutranje megle po nižinah.

12.–16. november. Na zadnjem grafu so valovi nad Evropo šibki in zabrisani. Ena dolina leži nad Uralom, druga pred zahodno Afriko, šibko korito pa se vleče od Islandije proti srednji Evropi. Tu ostaja slika podobna kot včeraj, le zaprta dolina nad Britanskim otočjem ni več tako izrazita. Za Slovenijo iz tega ne moremo razbrati jasnega signala, zato je zanesljivost napovedi za ta del meseca majhna.

Na kratko

Prvi novembrski dan je v notranjosti oblačen in hladen, na Primorskem pa piha burja s sunki do 60 km/h. Ponedeljek in torek bosta podobna, burja pa lahko na izpostavljenih mestih preseže 100 km/h. Od srede bo vreme bolj suho, v drugem novembrskem tednu pa ostaja hladno pod širokim koritom nad vzhodno Evropo. V stratosferi ECMWF obrat vetra še naprej kaže za 5. november.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika, napoved in opozorilo), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.