V prihodnjem tednu večinoma suho, z meglenimi in mrzlimi jutri

Nedelja, 25. oktober 2026 · VRTINEC

Hladna fronta je Slovenijo že prešla. Po nižinah v notranjosti se zjutraj drži megla ali nizek stratus, v višinah priteka postopoma toplejši zrak, pri tleh piha jugozahodnik. Dežja skoraj ni, le zvečer na severovzhodu ni izključena kakšna kaplja.

Sinoptična slika dneva

Nad osrednjo Evropo in Alpami se krepi območje visokega zračnega tlaka, ki zajema večji del celine. Središče anticiklona je približno nad Nemčijo, zračni tlak je tam okoli 1030 hPa, anticiklon pa se počasi pomika proti severu. Oslabljena hladna fronta se razteza od Skandinavije prek vzhodne Evrope do naših krajev in se počasi umika proti vzhodu. Izgubila je že večino ostrine in ne prinaša več izrazitih padavin, temveč le še oblačnost in vlago.

V višinah piha severni veter, ki k nam prinaša hladnejši in vlažen zrak. Anticiklon ozračje umirja, vendar se zlasti v vzhodni polovici Slovenije zadržuje plastovita oblačnost. Na satelitskih posnetkih je na zahodu Evrope in Slovenije več jasnine, proti vzhodu in severovzhodu pa se zadržuje srednja in nizka oblačnost. Radar zjutraj ni zaznal omembe vrednih padavin, le šibke odboje ponekod v Podravju in Savinjski dolini, ki so hitro izzveneli. Večina postaj ni namerila padavin.

Pri tleh v notranjosti piha šibak severovzhodni veter, s hitrostjo 7–15 km/h. V severovzhodni Sloveniji je nekoliko močnejši, s hitrostjo 11–22 km/h in sunki do 37 km/h. Na Primorskem piha šibka do zmerna burja s sunki do okoli 55 km/h. Na Nanosu so zjutraj izmerili sunke do 41 km/h, na oceanografski boji pred Piranom pa do 37 km/h. To je značilna anticiklonalna burja, ki ni tako silovita kot ciklonalna, a zrak dobro prečisti.

Zjutraj in dopoldne je bila na Koroškem megla in vidnost je bila manjša od 1 km. Drugod v vzhodni polovici je bilo zmerno do pretežno oblačno, z nizkimi oblaki, katerih spodnja meja je bila na 1400 do 1800 metrih. Na Primorskem je bilo le malo kopastih oblakov, povsod pa tudi nekaj srednje in visoke oblačnosti. Zunaj megle je bila vidnost več kot 30 km. Jutranje temperature so bile v kotlinah 3–9 °C, na zahodu nekoliko višje. Na Kredarici je bilo –3 °C in 14 cm snega. Proti poldnevu je bilo vse več sonca, zlasti na zahodu.

Takšna vremenska slika je značilna za pozno jesen. Anticiklon na zahodu zapira pot atlantskim ciklonom, ostanki polarne fronte na vzhodu pa še prinašajo vlago. Višinski vetrovi se večinoma ogibajo srednji Evropi, nad katero se je vzpostavil greben. Ozračje je stabilno, zato plohe in nevihte niso mogoče. V prizemni plasti ostaja veliko vlage, zaradi česar se ponoči ob ohlajanju tvori megla.

Širša slika: indeksi

• AO +0,45, NAO −0,59 (NOAA CPC, 22. 10.): oba sta od 21. 10. močno padla, AO z +1,32, NAO z +0,00. NAO je zdaj negativen, zahodni tok čez Atlantik je oslabel.
• MJO (AIFS-ENS, izračun 25. 10. 00 UTC): zadnji dan analize CORe, 21. 10., je faza 1 z amplitudo 1,37, torej nad pragom aktivnosti. Sredina 11 članov ostane v fazi 1 in do 9. 11. preide v fazo 2 z amplitudo 1,19.
• GWO (AIFS-ENS, izračun 25. 10. 00 UTC): 25. 10. je anomalija relativnega AAM 2,14, tendenca −0,88, faza 7. Do 9. 11. sredina pade na 1,23, tendenca se obrne na +1,11 in faza je 6. Noben od 11 članov v 15 dneh ne prečka v fazo 1.
• Stratosfera: svežega dnevnega niza MERRA-2 za zonalni veter u60N danes ni bilo mogoče prenesti, strežnik ni odgovoril. Včerajšnjega znaka o preobratu vetra zato ne ponavljam kot nov izračun.

Obeti: meglena jutra in suho vreme, greben ostane nad Britanijo

Karte prikazujejo povprečje 11 članov ansambla AIFS-ENS (izračun 25. 10. 2026 00 UTC, pri nas ob 1. uri CET) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H) s toplejšim zrakom v višinah, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim zrakom. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti (WAF), torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov. Sivi pas je valovod, pot ob tokovnem curku. Rjava barva pomeni zbliževanje zraka v višinah in spuščanje, zelena razhajanje in dviganje.

26.–30. oktober. Greben, ki je bil v včerajšnjem izračunu nad Pirenejskim polotokom in Biskajskim zalivom, se je pomaknil proti severu. Jedro je zdaj nad Britanskim otočjem in Severnim morjem, dolina leži nad zahodno Rusijo, nad severno Afriko in vzhodnim Sredozemljem pa ostaneta manjša dolina in greben. Puščice tečejo z Atlantika čez Britanijo proti vzhodu. Slovenija je na južnem robu grebena, zato bo oblačno, a večinoma suho, z meglo po nižinah in postopoma toplejšim zrakom v višinah.

31. oktober–4. november. Greben nad Britanijo in Severnim morjem se ohrani. Rjava barva pod njim kaže izrazito spuščanje zraka nad zahodno in srednjo Evropo, dolina pa se pomakne nad vzhodno Evropo in vzhodno Sredozemlje. V primerjavi z včeraj, ko je bilo jedro grebena nad južno Norveško, je spuščanje zdaj bolj zahodno. Kaže na nadaljevanje pretežno suhega vremena, z mrzlimi jutri in meglo po kotlinah.

5.–9. november. Greben ostane zasidran nad Britanskim otočjem, v sredini ansambla pa se nad Alpami in srednjo Evropo pojavi zaprta dolina, ki je v včerajšnjem izračunu še ni bilo: takrat je bila dolina nad Črnim morjem in Turčijo. Puščic nad celino je manj, zato je zanesljivost nižja. Povsem suho vreme je manj gotovo kot včeraj, bolj verjeten je prehod v spremenljivejše razmere, a ob dosegu dveh tednov to še ni trden signal.

Na kratko

Po fronti 24. oktobra je po nižinah megla in temperaturni obrat, najvišje temperature bodo od 8 do 14 °C, radar ob 9.35 CET pa ne kaže padavin. AIFS-ENS z zagona 25. 10. ob 1. uri CET na 200 hPa kaže greben nad Britanijo in pretežno suho vreme do začetka novembra. V drugem tednu se v sredini ansambla nad Alpami pojavi dolina. AO in NAO sta 22. 10. občutno padla, NAO je negativen. Svežega niza u60N danes ni.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), AIFS-ENS, NOAA CPC, PSL CORe. Pripravil VRTINEC.