Article available in Slovenian
Dnevna napoved
Po nočni fronti razmeroma topel dan, v četrtek nov izdaten dež
Vremenska fronta je ponoči prešla Slovenijo in na zahodu pustila obilne padavine. Za njo močan zahodni do jugozahodni zračni tok še naprej dovaja vlažen atlantski zrak, na jugovzhodu pa je dan razmeroma topel. V četrtek nas čaka nov izdaten dež, nato dva večinoma suha dneva, od nedelje naprej pa bo bolj sveže in spremenljivo.

Sreda, 18. november 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Nad severnim Atlantikom in severnim delom Evrope je 18. novembra 2026 vladalo obsežno, globoko ciklonsko območje. To ni bila majhna depresija, ampak sistem, ki je s svojim vplivom segal daleč na jug in vzhod, ustvarjal strm gradient zračnega tlaka in poganjal močan zahodni do jugozahodni tok. V višinah, nad približno 5–9 km, je pihal okrepljen zahodni veter, ki je k nam prinašal dokaj topel in prehodno bolj suh zrak. To je tipična situacija zonalnega toka, kjer jet stream deluje kot transporter – ne le zraka, ampak tudi energije in vlage iz oddaljenih območij.
Jet stream, oziroma polarni jet stream, je bil posebej izrazit. Po podatkih modelov ECMWF in opazovanj, ki so jih delili hrvaški kolegi, so hitrosti v zgornji troposferi (okoli 300 hPa, približno 9 km višine) presegale 250 km/h, ponekod so se bližale celo višjim vrednostim. Ta hitri tok je bil razpotegnjen od zahoda proti vzhodu, od območij blizu Floride čez Atlantik do naših krajev, kar je omogočalo hitro premikanje vremenskih sistemov. Na površini se je to odražalo v jugozahodnem vetru, ki je pihal po večini Slovenije – v Črnomlju so sunki dosegali skoraj 50 km/h, na gorskih postajah, kot sta Kanin ali Krvavec, so bili tudi močnejši.
Zračni tlak je bil razmeroma nizek, okoli 993–996 hPa na večini postaj (Ljubljana 995 hPa, Maribor 993 hPa, Črnomelj 994 hPa), s trendom padanja. To kaže na približevanje vpliva ciklonskega sistema. Vlažnost je bila visoka, okoli 80 % v Ljubljani, rosišče okoli 10 °C, kar pomeni, da je bil zrak razmeroma vlažen, a ne nasičen do te mere, da bi povsod deževalo. Radar je ob 12.40 zaznal padavine v ljubljanski regiji in na Gorenjskem, zmerne intenzitete (okoli 30 dBZ), ki so se premikale proti vzhodu s hitrostjo približno 60 km/h. Vendar so bile te padavine lokalne in prehodne – na vzhodu in severovzhodu je bilo bolj suho in delno jasno.
Temperaturna razporeditev je bila osupljiva za sredino novembra. Jutranje temperature so se povsod dvignile nad 10 °C, razen v zatišnih legah, kjer je bil zrak bolj hladen. V Črnomlju 17,5 °C ob 7. uri in 20 °C ob 13. uri. Na Obali okoli 12 °C, v gorah blizu ledišča ali malo nad njim. To je bil klasičen primer tople advekcije: topel zrak, ki prihaja iz smeri Sredozemlja in Atlantika, se je dvigal nad hladnejše plasti ali pa je preprosto izpodrival hladnejši zrak. Oblačnost je bila spremenljiva – dopoldne večja na zahodu in v osrednjem delu, popoldne pa se je na severu in vzhodu delno zjasnilo.
V zadnjih 48 urah je bila situacija dinamična. V torek so bile padavine bolj izrazite na zahodu, kjer je padlo več dežja, nato pa se je v noči na sredo vreme umirilo in začelo se je segrevanje zaradi tople advekcije. Ni bilo izrazitih opozoril ARSO za danes – nobenega za veter, nevihte ali obilne padavine –, kar potrjuje, da je bila situacija sicer aktivna, a ne ekstremna na površini. Globoko ciklonsko območje na severu je bilo motor, jet stream pa njegov prenosni trak.
Širša slika: indeksi
- AO +0,25, NAO –0,68 (NOAA CPC, 15. 11.): AO je v nekaj dneh iz izrazito negativnega območja (okoli –1,9 12. 11.) prešel v rahlo pozitivnega, NAO se približuje nevtralni vrednosti. Hladen polarni zrak ostaja bolj zaprt na severu, zahodni tok nad Atlantikom se krepi.
- MJO (ECMWF, izračun 18. 11. 00 UTC): 17. 11. v fazi 3 z amplitudo 1,51. Signal naj bi se vrnil v fazo 2 in ostal izrazit do začetka decembra, z vrhom okoli 26. 11. Tropska konvekcija je tedaj nad Indijskim oceanom, na Evropo pa vpliva z večdnevnim zamikom.
- Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 18. 11. 00 UTC): zahodni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes okoli 9 m/s, do 26. 11. naj bi se okrepil na okoli 27 m/s, v začetku decembra pa presegel 30 m/s. Polarni vrtinec se po šibkem obdobju hitro utrjuje.
Obeti: v četrtek izdaten dež, nato bolj suho, proti koncu meseca hladneje
Spodnje karte so iz izračuna AIFS-ENS 18. 11. 00 UTC in kažejo povprečje 11 članov ansambla na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko, za skoraj ves svet. Besedilo o vremenu pri nas smo oprli na današnji ansambel ECMWF (18. 11. 00 UTC). Na severni polobli rdeče črte z oznako H pomenijo višinske grebene, modre črtkane z oznako L pa višinske doline, oboje kot odklon od običajnega stanja. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, po katerem se energija Rossbyjevih valov seli od enega vremenskega sistema k naslednjemu. Sivi pasovi so valovodi, pasovi močnega vetra, ob katerih se valovi širijo. Barvna podlaga kaže dogajanje v višinah: zelena pomeni razhajanje in dviganje zraka, ki ga v tropih poganjajo obsežni nevihtni sistemi, rjava pa zbliževanje in spuščanje.
19.–23. november. Nad Skandinavijo in Baltikom leži višinska dolina, nad Iberskim polotokom, zahodnim Sredozemljem in severno Afriko pa greben. Med njima je stisnjen valovod, ki poteka čez Sredozemlje tik južno od Alp, zato je zračni tok nad nami močan in zahoden. Puščice valovne aktivnosti se s severnega Atlantika spuščajo v jugovzhodno smer proti Iberskemu polotoku in dodatno krepijo greben na jugu. Motnje tako potujejo neposredno čez naše kraje. Nocoj se nad severno Italijo oblikuje plitvo območje nizkega zračnega tlaka, ki bo v četrtek prineslo izdaten dež, po ansamblu ECMWF v Ljubljani okoli 35 mm, na Goriškem in Notranjskem okoli 40 mm. Petek in sobota bosta večinoma suha in še razmeroma topla, v nedeljo pa bo spet deževalo in ohladilo se bo. V primerjavi z včerajšnjim izračunom je nedelja zdaj bolj mokra.
24.–28. november. Greben na jugu oslabi, skoraj vso Evropo pa zajame širše območje višinskih dolin. Ena leži nad Atlantikom zahodno od Britanskega otočja, druga nad zahodno Rusijo, manjše jedro pa nad osrednjim Sredozemljem in Italijo. Puščice valovne aktivnosti nad Skandinavijo in vzhodno Evropo so usmerjene proti jugovzhodu, valovod pa se pomakne južneje, nad severno Afriko in Bližnji vzhod. Za nas to pomeni hladnejši zrak in bolj spremenljivo vreme. Padavine se bodo izmenjevale s krajšimi suhimi presledki, v drugi polovici obdobja bo vremenski vzorec bolj moker. Meja sneženja se bo spuščala, sneg bo predvsem v gorah.
29. november–3. december. Nad Evropo še naprej prevladujejo višinske doline: ena nad Atlantikom zahodno od Iberskega polotoka, druga nad zahodnim Sredozemljem in južno Francijo, tretja nad vzhodnim Sredozemljem. Puščice nad srednjo Evropo in Balkanom kažejo od severozahoda proti jugovzhodu, energija valov se torej seli proti vzhodnemu Sredozemlju. Izrazitega grebena nad Evropo ni, zato hladnejši zrak s severozahoda lažje seže do nas, dolina nad zahodnim Sredozemljem pa lahko občasno spodbudi nastanek novega sredozemskega ciklona. Pri dosegu dveh tednov je zanesljivost manjša, velik razpon ima tudi ansambel ECMWF. Najbolj verjetno bo hladneje in spremenljivo, z jutranjo pozebo in občasnimi padavinami, ob katerih bo lahko snežilo tudi nižje.
Na kratko
Fronta je ponoči prešla Slovenijo in na zahodu pustila obilne padavine, za njo piha močan zahodni do jugozahodni veter, v gorah s močnimi sunki. Dan je razmeroma topel, v Beli krajini do okoli 20 °C. V četrtek bo spet izdatno deževalo, petek in sobota bosta večinoma suha, od nedelje naprej bo bolj sveže in spremenljivo. Polarni vrtinec se krepi, MJO ostaja med fazama 2 in 3.
Viri: Gregor Skok (sinoptična slika dneva), meritve ARSO (samodejne in sinoptične postaje), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS (Open-Meteo), AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.