Article available in Slovenian
Dnevna napoved
Siva nedelja pod inverzijo, tlak že pada, od torka dež
Anticiklon, ki je v petek in soboto potisnil tlak za več kot 20 hPa navzgor, se umika proti vzhodu. Po jasni in mrzli noči je nad kotlinami obležala nizka oblačnost z meglo, tlak pa od polnoči spet pada. Ponedeljek bo še pretežno suh, od torka do četrtka pa nas čaka obilnejši dež, ki bo najizdatnejši na zahodu.

Nedelja, 15. november 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Središče anticiklona se je premaknilo nad Romunijo in zahodni del Črnega morja, kjer je tlak po ECMWF okoli 1032 hPa. Nad Norveškim morjem kroži globok ciklon z okoli 971 hPa, nov ciklon pa se z Atlantika bliža Britanskim otokom in Severnemu morju. V višinah se je greben nad srednjo Evropo pomaknil proti vzhodu, z zahoda pa se mu približuje dolina, ki že obrača tok nad Alpami na jugozahod. Najhladnejši zrak na 850 hPa, pod –4 °C, se je umaknil nad vzhodno Evropo, nad Ljubljano je bila temperatura na tej višini sinoči po analizi ECMWF okoli –0,6 °C.
Tlak je bil najvišji v soboto okoli 22. ure, v Ljubljani 1026,8 hPa. Od takrat pada, ob 10.30 je bil v Ljubljani 1023,3 hPa, v Celju 1023,3 hPa, v Murski Soboti 1023,1 hPa, v Biljah 1022,2 hPa in v Portorožu 1021,6 hPa. V primerjavi z enakim časom včeraj je to od 1,5 hPa nižje na Primorskem do skoraj 4 hPa nižje v osrednji Sloveniji.
Zadnjih 24 ur je bilo praktično suho. Na Sviščakih se je nabralo 0,7 mm, na Slavniku 0,4 mm, ob Cerkniškem jezeru 0,3 mm, v Postojni je dopoldne rahlo rosilo.
Ponoči se je v gorah in nekaterih kotlinah močno ohladilo. Najnižja temperatura je bila na Voglu –8,8 °C, na Rudnem polju –7,7 °C, na Zelenici –6,8 °C, na Jezerskem –6,2 °C in v Ratečah –6,0 °C. V nižinah je bilo najhladneje na Vrbanskem platoju v Mariboru, –4,4 °C, v Murski Soboti –4,1 °C, v Celju –3,4 °C in na Brniku –2,6 °C. Ljubljana je pod oblaki ostala pri 0,3 °C. Ob 10.30 je bilo na Obali od 8 do 9 °C, v Biljah in Novi Gorici 6 do 7 °C, v Ljubljani 1,5 °C, v Mariboru in Murski Soboti okoli 0 °C, v Celju –0,3 °C.
Vlažnost je v notranjosti zelo visoka, od 95 % v Ljubljani do 99 % v Novem mestu. Vidnost je bila ob 10. uri v Ljubljani in Murski Soboti le 1 km, v Ratečah 2 km, na Brniku in v Cerkljah ob Krki je bila meglica z vidnostjo od 5 do 7 km. Na Obali, na Lisci in na Kredarici je bila vidnost 50 km. Na vrhovih se zrak vlaži, na Kredarici je vlažnost narasla na 85 %, medtem ko je na Kaninu še zelo suho, 35 % pri rosišču –17 °C. Nebo je nad večino države oblačno.
Burja je ponehala v soboto zvečer, zadnji močnejši sunki so bili okoli 19.30 na Nanosu, 43 km/h, v Podnanosu 39 km/h in v Postojni 35 km/h. Zdaj v gorah piha jugozahodnik, sunki so dosegli 59 km/h na Kredarici, 50 km/h na Kaninu, 48 km/h na Krvavcu in 43 km/h na Ratitovcu. V nižinah je skoraj brezvetrje.
Širša slika: indeksi
- AO –1,90, NAO –1,28 (NOAA CPC, 12. 11.): oba indeksa sta še nekoliko globlje v negativnem območju.
- MJO (ECMWF, izračun 15. 11. 00 UTC): 14. 11. na meji med fazama 2 in 3, formalno v fazi 3, z amplitudo 1,52. Po napovedi bi se signal vrnil v fazo 2 in tam ostal do konca meseca, amplituda bi bila 25. 11. okoli 1,75, 29. 11. pa 1,62.
- Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 15. 11. 00 UTC): zahodni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. ima danes 3,8 m/s. Do 19. 11. naj bi se okrepil na 12,5 m/s, do 22. 11. na 20,7 m/s, do 29. 11. pa na 30,5 m/s, kar je nekoliko hitrejša okrepitev kot v sobotnem izračunu. Ponovnega obrata vetra ni na vidiku.
Obeti: od torka do četrtka dež, nato hladneje
Spodnje karte kažejo povprečje 11 članov ansambla AIFS-ENS (izračun 15. 11. 00 UTC) na ravni 200 hPa, približno 12 km visoko. Modre črtkane črte označujejo višinske doline, kjer je zrak hladnejši, rdeče pa grebene toplejšega zraka. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se energija Rossbyjevih valov seli od enega vremenskega sistema k naslednjemu. Sivi pas je valovod, pas močnega vetra v višinah, ob katerem se ti valovi širijo. Rjava barva pomeni spuščanje zraka, zelena pa dviganje.
16.–20. november. Severna dolina se je v novem izračunu premaknila z Norveške nad južno Švedsko in Baltik, puščice od nje pa kažejo naravnost proti jugu, čez Nemčijo k Alpam. Atlantske doline zahodno od Irske ni več, na njenem mestu se nad vzhodnim Atlantikom zahodno od Maroka okrepi greben, ki se prek severne Afrike razteza do Tunizije. Glavni valovod je izrazit in poteka okoli 45. vzporednika od Biskajskega zaliva čez Francijo do severne Italije. Ponedeljek bo pri nas še pretežno suh, zjutraj z meglo. Od torka do četrtka bo deževalo, po ansamblu ECMWF bo do petka na Goriškem padlo okoli 60 mm, v Ljubljani okoli 30 mm, na severovzhodu okoli 15 mm. V sredo bo za ta čas nenavadno toplo, v Ljubljani do okoli 14 °C.
21.–25. november. Greben nad severno Afriko je zdaj precej šibkejši kot v sobotnem izračunu, ostal je le še majhen otok toplega zraka nad Alžirijo in Tunizijo. Dolina nad Belorusijo in Ukrajino ostaja na podobnem mestu, nov sistem pa se oblikuje nad Atlantikom zahodno od Iberskega polotoka. Tok valovne aktivnosti se nad srednjo Evropo usmerja od severovzhoda proti zahodnemu Sredozemlju. Takšna razporeditev kaže, da bi k nam od severa pritekal hladnejši zrak. Vreme bi bilo predvsem suho, jutra pa mrzla, proti koncu obdobja se verjetnost padavin spet nekoliko poveča.
26.–30. november. Atlantska kotanja se je glede na prejšnji izračun pomaknila proti severozahodu, zdaj leži zahodno od Irske. Od nje se širi obsežna dolina čez Britanske otoke in Francijo vse do zahodnega Sredozemlja, puščice pa kažejo od severozahoda proti jugovzhodu, k Iberskemu polotoku in Alpam. Na vzhodu se dolina umika proti Uralu. Konec meseca bi bil tako bolj spremenljiv in hladen, ob morebitnih padavinah bi sneg lahko segel nižje. Signal je šibak, zato je negotovost še velika.
Na kratko
Anticiklon se umika proti vzhodu, tlak od sobotnega večera pada. Po mrzli noči, ko je bilo na Voglu –8,8 °C in v Murski Soboti –4,1 °C, je v kotlinah megla in nizka oblačnost, burja je ponehala, v gorah piha jugozahodnik s sunki do 59 km/h. Od torka do četrtka bo deževalo, največ na zahodu, nato bo hladneje. Zahodnik v stratosferi se krepi, AO in NAO ostajata negativna.
Viri: ARSO (samodejne in glavne meteorološke postaje), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS, AIFS-ENS, Open-Meteo (ECMWF IFS in ENS), NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.