VRTINEC·Forecast

Article available in Slovenian

Dnevna napoved

Zatišje pred glavnim valom: v četrtek in petek obilen dež, nato burja

Po torkovem dežju je sreda prinesla kratek predah. Oblačno je, ponekod rosi, tlak pa počasi pada še naprej. Atlantski cikloni se približujejo, glavni val padavin bo zajel Slovenijo v četrtek in petek.

Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak, T850 in Z500, sreda 11. 11. 13:00 (tek 10. 11. 18 UTC)

Sreda, 11. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad severovzhodnim Atlantikom sta dva ciklona. Prvi, s središčem okoli 984 hPa, leži zahodno od Biskajskega zaliva, drugi, okoli 986 hPa, zahodno od Portugalske. Tretji ciklon z okoli 989 hPa je nad Severnim morjem ob norveški obali. Visok zračni tlak, ponekod nad 1024 hPa, se je zadržal nad Ukrajino in zahodno Rusijo. Slovenija je med obema sistemoma, v območju razmeroma enakomernega tlaka med 1008 in 1012 hPa. V višinah se atlantska dolina počasi pomika proti vzhodu, greben pa se je umaknil nad Balkan. Na 46° s. g. š. je bil njegov vrh včeraj zvečer še okoli 8° v. g. d., danes zvečer pa bo že okoli 18° v. g. d. Nad Ljubljano je ploskev 500 hPa na okoli 5610 gpm, T850 pa je okoli +8 °C.

Tlak še pada, a počasneje kot včeraj. Ob 10.40 je bilo na Brniku 1010,6 hPa, v Mariboru 1011,0 hPa, v Celju 1011,1 hPa, v Kopru 1011,3 hPa, v Portorožu in Bovcu 1010,7 hPa, v Lendavi 1011,7 hPa. V primerjavi s torkom ob istem času je to od 1,5 do 5 hPa manj. Najbolj je tlak padel na zahodu, v Bovcu za 4,8 hPa in v Kopru za 4,5 hPa, najmanj na vzhodu. Na Brniku, v Cerkljah, Portorožu in na Kredarici se je tlak dopoldne ustalil. Razlika med Zagrebom in Trstom je majhna, gradient je šibko jugozahoden, burje ni.

Padavin je bilo v zadnjih 12 urah malo. Na Otlici je padlo 1,7 mm, v Škocjanu 0,8 mm, v Bovcu in na Brniku po 0,7 mm, v Ajdovščini 0,6 mm, drugod večinoma manj kot pol milimetra ali nič. Dopoldne je rahlo rosilo na Brniku, Kredarici in Voglu, v Postojni pa je rahlo deževalo.

Temperature so podobne kot včeraj, porazdelitev pa je jasna: toplo je na zahodu, hladneje na vzhodu. V Portorožu in Kopru je bilo ob 10.30 okoli 13,6 °C, v Ilirski Bistrici 12,7 °C, v Novi Gorici 11,9 °C, v Ljubljani 10 °C, v Celju 8 °C. Precej hladneje je bilo v Mariboru (6,5 °C), Lendavi (6,4 °C) in na Goričkem, kjer so izmerili le 4,2 °C. Na Kredarici je bilo 1 °C. Vlažnost je skoraj povsod med 90 in 100 %.

Veter je v nižinah šibak, večinoma pod 4 m/s. Na Kredarici piha južni veter s hitrostjo okoli 5 m/s, sunki dosežejo 15 m/s. Nebo je oblačno, Kredarica in Lisca sta v oblakih. Vidljivost je bila v Črnomlju okoli 1 km, v Mariboru in Ratečah 2 km, na Brniku 3 km, v Portorožu in Postojni 4 km, v Ljubljani 11 km, v Slovenj Gradcu 20 km.

V širšem evropskem okviru topel zrak s T850 nad +12 °C sega z Iberskega polotoka čez zahodno Sredozemlje, hladen zrak pa je nad Skandinavijo in severovzhodom celine. Slovenija je v jugozahodnem toku na sprednji strani atlantske doline.

Širša slika: indeksi

  • AO –0,28, NAO –0,01 (NOAA CPC, 8. 11.): oba indeksa ostajata blizu ničle. NAO se je s +0,23 (7. 11.) spustil na nevtralno vrednost.
  • MJO (ECMWF, izračun 10. 11. 00 UTC, novejšega še ni): 9. 11. v fazi 2 z amplitudo 2,61. Do 24. 11. naj bi amplituda upadla na 1,82, signal pa bi prešel v fazo 3.
  • Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 10. 11. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je obrnjen v vzhodnik. Najšibkejši je danes (–3,2 m/s), 12. 11. je še –2,7 m/s, 13. 11. pa se zahodnik vrne (+1,7 m/s), dan prej kot v prejšnjem izračunu. Nato se krepi, do 20. 11. na 15,7 m/s in do 25. 11. na 29,0 m/s.

Obeti: dva deževna dneva, za vikend burja in jutranji mraz

Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 11. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni, modre črtkane doline. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se po višinah širi energija Rossbyjevih valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5, AIFS-ENS 11. 11. 00 UTC

12.–16. november. Dolina zahodno od Iberskega polotoka ostaja ključna za naše vreme, druga dolina je nad Norveško. Nad severno Afriko je greben, valovna aktivnost pa se z Atlantika usmerja proti jugovzhodu, v zahodno Sredozemlje. Po izračunu ECMWF se bo v četrtek zvečer nad severno Italijo in Jadranom oblikoval ciklon s tlakom okoli 990 hPa. V četrtek in petek bi v Novi Gorici padlo okoli 120 mm, v Kopru okoli 80 mm, v Ljubljani okoli 75 mm, v Ratečah okoli 55 mm, v Mariboru in Murski Soboti pa le okoli 20 mm. Za Obalo in osrednjo Slovenijo je to manj, kot je kazal torkov izračun. V soboto in nedeljo zapiha severovzhodnik, v Vipavski dolini s sunki okoli 60 km/h. V nedeljo zjutraj bo hladno, na vzhodu in v Ljubljani okoli –1 °C, v Ratečah do –2 °C.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10, AIFS-ENS 11. 11. 00 UTC

17.–21. november. Tu je slika podobna kot včeraj. Atlantska dolina ostaja zahodno od Britanskega otočja, močne puščice valovne aktivnosti pa se z nje spuščajo nad zahodno Evropo in Iberski polotok. Doline nad Kaspijskim jezerom in Iranom ostajajo, nad Bližnjim vzhodom in osrednjo Azijo pa prevladuje spuščanje zraka. Slovenija tako ostaja v vlažnem jugozahodnem toku. Že od ponedeljka, 16. 11., se bo dež vračal, najbolj izdatno 16. in 18. 11., ko bi v Ljubljani padlo po okoli 20 do 25 mm, v Novi Gorici 16. 11. okoli 35 mm. Čez dan bo v Ljubljani spet od 12 do 15 °C.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15, AIFS-ENS 11. 11. 00 UTC

22.–26. november. Dolina nad Baltikom in Finsko se drži tudi v novem izračunu, atlantska dolina pa je zahodno od Irske. Nad Sredozemljem in Bližnjim vzhodom je obsežno območje spuščanja. Če bi se severna dolina poglobila proti jugu, bi lahko v zadnji tretjini meseca prodrl hladnejši zrak s severovzhoda. Prvi dnevi tega obdobja so po izračunu ECMWF v Ljubljani suhi, a je na tej razdalji negotovost velika.

Na kratko

Sreda je bila večinoma suha, tlak pa še pada. V četrtek in petek bo izdatno deževalo, najbolj na zahodu, v Novi Gorici okoli 120 mm, na vzhodu precej manj. Za vikend zapiha severovzhodnik, v nedeljo zjutraj bo ponekod pod lediščem. Od 16. 11. bo spet mileje in vlažno. Vzhodnik v stratosferi je na vrhuncu, od 13. 11. se zahodnik spet krepi.

Viri: samodejne meteorološke postaje, ECMWF IFS open data, ECMWF ENS, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.