Article available in Slovenian
Dnevna napoved
Anticiklon slabi, v soboto prihaja rahlo poslabšanje
Anticiklon nad severno Evropo še drži, a se tlak pri nas počasi znižuje. Včeraj je bilo po vsej državi hladneje od povprečja, v Ljubljani za 1,7 °C, v Celju za 2,2 °C in v Portorožu za 3,2 °C. Dopoldne je po nižinah notranjosti še nizka oblačnost, na Primorskem sije sonce in piha šibka burja. Jutri se bo pooblačilo tudi ob morju, na zahodu pa so možne rahle padavine.

Petek, 6. november 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Nad večjim delom Evrope vztraja močno območje visokega zračnega tlaka. Središče leži nad severno Evropo, kjer tlak na morskem nivoju dosega vrednosti okoli 1030 hPa ali več. To je klasičen blokirni anticiklon, ki preusmerja običajni zahodni tok in ustvarja razmeroma stabilne razmere. Jet stream, ozka pasova močnih zahodnih vetrov v zgornji troposferi (običajno med 9 in 12 kilometri višine), je v takšnih situacijah pogosto odmaknjen proti severu ali ima izrazite meandre. Posledica je zmanjšano mešanje zračnih mas in prevlada potapljanja zraka (subsidenca) v srednji troposferi. Nad Sredozemljem se nahaja plitev ciklon, ki ni dovolj izrazit, da bi bistveno porušil anticiklonalni režim nad osrednjo in severno Evropo, a v višinah omogoča dotok nekoliko toplejšega in bolj suhega zraka proti našim krajem. To ustvarja kontrast: pri tleh v notranjosti Slovenije prevladuje hladen, stabilen sloj, medtem ko se v višjih plasteh zrak rahlo ogreva.
V Sloveniji se ta sinoptična konfiguracija kaže kot jasna dihotomija. Na Primorskem, kjer relief omogoča boljše odtekanje zraka in kjer piha šibka burja (severovzhodni do vzhodni veter, ki se spušča z dinarskega in kraškega reliefa), je nebo precej jasno. Burja, čeprav šibka, meša zrak in preprečuje dolgotrajno stagnacijo. V notranjosti pa prevladuje nizka oblačnost in ponekod megla. Oblačnost sega do nadmorske višine okoli 1400 metrov – to pomeni, da je spodnja meja oblakov (ali vrh megle) relativno visoka za notranjske kotline, a še vedno ujeta pod inverzijo. Popoldne se ponekod delno razjasni, kar kaže na to, da se sončno sevanje v nekaterih delih uspe prebiti skozi tanjšo oblačnost ali da se lokalno poveča mešanje. Zračni tlak na samodejnih postajah ARSO se giblje okoli 1024–1027 hPa (na primer v Ljubljani okoli 1026 hPa, na letališču Edvarda Rusjana Maribor podobno). Temperature v jutranjih urah so bile pogosto med 1 in 7 °C, z visoko relativno vlažnostjo (pogosto 80–98 %). Padavin ni; radarska slika ne kaže obsežnejših padavin. V zadnjih 48 urah se je burja postopoma slabila, nizka oblačnost pa je v notranjosti vztrajala ali se utrjevala pod vplivom anticiklona. To je tipična slika »anticyclone gloom« – anticiklonalne temnosti, kjer stabilnost preprečuje razpršitev vlage in delcev.
Jet stream nad Evropo je v takšnih blokadnih situacijah pogosto šibkejši nad osrednjo Evropo ali ima valovito obliko, kar omogoča vztrajanje anticiklona. Vlažnost je pri tleh visoka zaradi radiacijskega ohlajanja in omejenega mešanja, medtem ko je v višinah zrak nekoliko bolj suh. Nestabilnosti ni; atmosfera je izjemno stabilna. To je nasprotje od ciklonalnih situacij, kjer vertikalno dviganje ustvarja oblake in padavine. Tu pa prevladuje potapljanje, ki ogreva zrak adiabatno in ustvarja inverzijo.
Širša slika: indeksi
- AO –0,10, NAO +0,48 (NOAA CPC, 3. 11.): AO se je po –0,33 z 2. 11. spet približal ničli, NAO ostaja zmerno pozitiven, a je daleč pod vrhom z 31. 10. (+1,15).
- MJO (ECMWF, izračun 5. 11. 00 UTC): 4. 11. v fazi 2 z amplitudo 2,16, do 9. 11. okrepitev na 2,49, nato slabljenje; 19. 11. še v fazi 2 z amplitudo 1,75.
- Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 5. 11. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je bil 5. 11. –0,3 m/s, do 8. 11. se vrne rahlo nad ničlo (do 1,5 m/s), 9. do 12. 11. spet prevladuje šibek vzhodnik z minimumom –2,3 m/s 11. 11., nato se zahodnik krepi do 4,7 m/s 15. 11. in 10,7 m/s 20. 11.
Obeti: oblačen konec tedna, nato spremenljivo
Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 6. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, okoli 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H), modre črtkane doline (L). Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah širi energija Rossbyjevih valov. Siv pas je valovod ob vetrovnem strženu, po katerem valovi najlaže potujejo, rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.
7.–11. november. Nad Evropo je slika zelo podobna kot včeraj: dolina nad Črnim morjem in Turčijo je na istem mestu, na zahodu pa ostaja dolina nad severnim Atlantikom. Slovenija je med grebenom na vzhodu in to atlantsko dolino. Jutri bo pretežno oblačno, na zahodu so možne rahle padavine z mejo sneženja okoli 1000 m, na Primorskem bo burja šibka do zmerna. V nedeljo bo na severu dokaj sončno, drugod večinoma oblačno, v ponedeljek delno jasno z jutranjo meglo in nekoliko topleje.
12.–16. november. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Dolina nad Atlantikom ostaja, druga je nad severno Skandinavijo, nad Evropo pa prevladujejo modre črtkane črte brez izrazitega grebena. To kaže na spremenljivo vreme z občasnim dotokom vlažnejšega zraka z zahoda in jugozahoda, ponovne vrnitve anticiklona pa iz grafa ne vidimo.
17.–21. november. Novejši izračun zahodno od Maroka in Kanarskih otokov na novo riše greben, severneje nad Atlantikom pa še vedno ostaja dolina. Če se taka razporeditev obdrži, bi lahko nad Evropo prevladoval zahodni tok z menjavo hladnejših in milejših dni. Nad Slovenijo jasnega signala ni, zanesljivost na tej razdalji pa je majhna.
Na kratko
Danes je v notranjosti še nizka oblačnost, na Primorskem sončno in do 16 °C ob šibki burji. Jutri bo pretežno oblačno, na zahodu možne rahle padavine, v nedeljo bo na severu več sonca, v ponedeljek pa nekoliko topleje z jutranjo meglo. V drugem tednu novembra modeli kažejo spremenljivo vreme brez izrazitega anticiklona. Zahodni veter v stratosferi je ob koncu tedna šibek, od 9. do 12. novembra ga ECMWF še enkrat obrne v šibek vzhodnik.
Viri: ARSO (samodejne postaje, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.