Article available in Slovenian
Dnevna napoved
Zadnji oktobrski dan sončen, v nedeljo hladneje z rahlimi padavinami
Oktober se poslavlja pod anticiklonom, z jasnim nebom v večjem delu države in prijetnimi 15 do 17 °C ob morju. Nad vzhodno Evropo pa se že pomika višinsko jedro hladnega zraka, ki bo v nedeljo prineslo oblačnost in rahle padavine. V stratosferi ECMWF obrat vetra nad polarnim območjem še naprej kaže, zdaj za 5. november.

Sobota, 31. oktober 2026 · VRTINEC
Sinoptična slika dneva
Nad večjim delom Evrope se razprostira obsežno območje visokega zračnega tlaka s središčem nad srednjo Evropo. To ni šibek, prehodni greben, temveč stabilen sistem, ki zavira vertikalno gibanje zraka in omogoča počasno sesedanje (subsidence). V takšnih razmerah se zrak v višinah počasi spušča, se stiska in adiabatno segreva, kar krepi stabilnost atmosfere. Hkrati se prek vzhodne Evrope proti severnemu Balkanu pomika višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka. Od severovzhoda k nam priteka hladnejši in postopno vse bolj vlažen zrak – tipična advekcija kontinentalnega izvora, ki v pozni jeseni prinaša svežino brez dramatičnih front.
Jet stream, polarna struja, je v tem času bolj severno ali ukrivljen, kar omogoča vzpostavitev blokade. Visoki tlak deluje kot pregrada, ki usmerja atlantske motnje bolj proti severu, medtem ko se nad našimi kraji uveljavlja umirjeno, a hladnejše vreme. Na satelitskih posnetkih bi videli razmeroma jasna območja nad srednjo Evropo, z naraščajočo oblačnostjo od vzhoda, kjer se približuje vlažnejši zrak. Radarji ne kažejo padavin, a vlaga v prizemnih plasteh je dovolj visoka, da se v kotlinah in dolinah oblikujejo plasti megle ali nizke oblačnosti – klasičen znak inverzije.
V Sloveniji se to kaže v značilnem vzorcu: zahod in Primorska ostaneta bolj sončna, vzhod se postopno oblači. Burja, ki piha šibko do zmerno, je posledica gradienta tlaka med hladnim zaledjem in toplejšim morjem, a danes ni močna. Severovzhodnik v notranjosti je šibek, kar dodatno spodbuja stagnacijo zraka v kotlinah. Tlak okoli 1025–1028 hPa potrjuje moč anticiklona. V zadnjih 48 urah se je ta sistem krepil ali vztrajal, kar je omogočilo nočno sevalno ohlajanje in kopičenje hladnega zraka v nižinah. Na visokogorju, na 1500 m, so temperature okoli 1–4 °C, na 2500 m okoli –2 °C – jasno, da je inverzija prisotna, saj so v dolinah temperature bližje ali celo nižje od tistih v sredogorju.
Ta sinoptična konfiguracija je tipična za pozno jesenske anticiklone nad Evropo: stabilnost, advekcija s severovzhoda, kontrast med kontinentalnim hladnim zrakom in mediteranskim vplivom. Ni blokade v smislu popolne stagnacije več tednov, a dovolj za oblikovanje izrazitih lokalnih razlik.
Širša slika: indeksi
- AO +0,94, NAO +0,41 (NOAA CPC, 28. 10.): po vrhu 27. 10. sta oba indeksa nekoliko upadla, a ostajata pozitivna. Mrzel arktični zrak je zato še vedno večinoma zaprt na severu.
- MJO (ECMWF, izračun 31. 10. 00 UTC): 30. 10. v fazi 2 z amplitudo 1,11. Model jo do 9. 11. okrepi na amplitudo 2,38, kar je nekoliko manj kot v včerajšnjem izračunu, in jo do 14. 11. zadrži v fazi 2, s tropsko konvekcijo nad Indijskim oceanom.
- Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 30. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. ima danes 12 m/s, 3. 11. le še 2,3 m/s, 5. 11. pa se obrne v šibek vzhodnik. Ta se do 10. 11. okrepi na 4 m/s, do 14. 11. pa veter spet preide v šibek zahodnik. Glavni tek HRES obrat prav tako kaže za 5. 11. Obrat vetra je znak nenadne stratosferske otoplitve, morebiten vpliv pri tleh pa bi se pokazal šele čez nekaj tednov.
Obeti: hladen začetek novembra z rahlimi padavinami in burjo
Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 31. 10. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km nad tlemi. Rdeče črte označujejo grebene (H) s toplejšim zrakom, modre črtkane doline (L) s hladnejšim. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v katero se v višinah prenaša energija valov, siv pas pa je valovod ob višinskem vetrovnem strženu. Rjava barva pomeni spuščanje zraka v višinah, zelena dviganje.
1.–5. november. Močan višinski greben se razteza od severnega Atlantika prek Severnega morja do južne Skandinavije, pod njim pa leži dolina, ki sega od srednje Evrope čez Jadran in zahodni Balkan. Puščice valovne aktivnosti se z grebena strmo spuščajo proti jugovzhodu, kar dolino nad nami vzdržuje. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. V nedeljo in ponedeljek bo oblačno z občasnimi rahlimi padavinami, pogostejšimi na vzhodu, meja sneženja bo okoli 900 metrov, na Primorskem pa bo ob okrepljeni burji večinoma suho. V torek bodo padavine ponehale.
6.–10. november. Novejši izračun nad Iberskim polotokom in zahodnim Sredozemljem znova riše odcepljeno višinsko jedro, ki ga je včerajšnji tek opustil. Greben nad Britanskim otočjem in Severnim morjem oslabi, globoka dolina pa ostaja nad Rusijo in sega proti Črnemu morju. Slovenija bi bila tako med dvema dolinama, v šibkem severnem toku. Vreme bi bilo pri nas večinoma suho in hladno, ob morebitnem pomiku jedra proti vzhodu pa bi se lahko proti koncu obdobja z jugozahoda pritegnil bolj vlažen zrak.
11.–15. november. V drugi polovici meseca so valovi nad Evropo zabrisani. Šibka dolina leži nad Britanskim otočjem, druga od Skandinavije proti vzhodni Evropi, šibek greben nad severozahodno Afriko, ki ga je kazal včerajšnji izračun, pa je izginil. Valovne aktivnosti nad celino je malo, kar je za povprečje ansambla tako daleč vnaprej pričakovano. Jasnega signala za daljše suho ali mokro obdobje pri nas ni, zanesljivost napovedi pa je majhna.
Na kratko
Zadnji oktobrski dan je pod anticiklonom večinoma jasen, ob morju s 15 do 17 °C, burja na Slavniku sunkovito piha do 69 km/h. Od vzhoda se bo popoldne pooblačilo, v nedeljo in ponedeljek pa bo oblačno in hladno z rahlimi padavinami ter mejo sneženja okoli 900 metrov. V drugem novembrskem tednu bo verjetno bolj suho, z odcepljenim jedrom nad Iberijo kot novo neznanko, v stratosferi pa ECMWF obrat vetra kaže za 5. november.
Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.