VRTINEC·Forecast

Article available in Slovenian

Dnevna napoved

V prihodnjem tednu večinoma suho, z meglenimi in mrzlimi jutri

Po sobotnem dežju se je nebo nad Slovenijo umirilo, a jutro je bilo mrzlo in po kotlinah sivo. Nekaj dni bo mirnih, s pogosto meglo po nižinah in postopno nekoliko višjimi temperaturami, v začetku novembra pa se nad Evropo nakazuje bolj severni tok.

  • megla
  • inverzija
Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak, Z500 in T850, nedelja 13:00

Nedelja, 25. oktober 2026 · VRTINEC

Po sobotnem dežju se je nebo nad Slovenijo umirilo, a jutro je bilo mrzlo in po kotlinah sivo. Nekaj dni bo mirnih, s pogosto meglo po nižinah in postopno nekoliko višjimi temperaturami, v začetku novembra pa se nad Evropo nakazuje bolj severni tok.

Sinoptična slika dneva

Nad severnim delom Evrope prevladuje globoko ciklonsko območje. Hladna fronta se prek srednje Evrope pomika proti vzhodu. Južno od Alp njen vpliv ostaja omejen na povečano oblačnost, v višjih plasteh pa s severnimi do severozahodnimi vetrovi priteka vlažen in postopoma toplejši zrak. Tudi ARSO v vremenski sliki povzema, da bo fronta na vreme južno od Alp vplivala le s povečano oblačnostjo. V Sloveniji to pomeni, da se zjutraj in dopoldne po nižinah v notranjosti drži megla ali nizka oblačnost (stratus), ki ponekod popolnoma prekriva nebo in sega do tal. Drugod in čez dan bo nebo zmerno do pretežno oblačno s srednjo in visoko oblačnostjo.

Pri tleh piha jugozahodni veter s hitrostjo od 11 do 26 km/h, lokalno do 37 km/h. To je dovolj, da se v gorah pojavi zmerna turbulenca med približno 900 in 3000 metri nadmorske višine, popoldne na severovzhodu tudi nižje. Vidnost zjutraj po nižinah pade pod kilometer, čez dan pa se dvigne nad 30 kilometrov. Zvečer na severovzhodu ni izključena kakšna kaplja dežja, a radar ob 9.35 ne zaznava padavin. Najvišje dnevne temperature bodo od 8 do 14 °C, zjutraj pa se je ohladilo do okoli 0 °C, v zaprtih dolinah tudi pod ničlo.

To je klasična situacija po prehodu fronte z radiacijskim ohlajanjem. Po prehodu hladne fronte 24. oktobra, ko je nad severnim Jadranom nastal plitev ciklon, od severovzhoda pa je pritekal hladen in vlažen zrak, je padlo od 7 mm v Portorožu do skoraj 30 mm na jugu, v gorah pa je snežilo. Zrak se je ohladil in nasičil z vlago. Ponoči se je razjasnilo, kar je omogočilo močno izgubo toplote s površja. V kotlinah, kot so Ljubljanska, Celjska in dolenjske, se je nabral hladen, vlažen zrak. Relativna vlažnost na postajah, kot so Brnik, Kočevje in Babno Polje, je med 90 in 100 odstotki. Nad tem leži toplejši zrak, ki priteka v višinah, kar ustvarja temperaturni obrat (inverzijo).

Širše nad Evropo se je jezik hladnega zraka z izotermo 0 °C na 850 hPa (približno 1500 metrov) dan prej raztezal čez Nemčijo in Poljsko do Alp, danes pa se razmere umirjajo. Globok ciklon, ki je 24. oktobra dosegel okoli 947 hPa severozahodno od Škotske, se premika proti vzhodu. Razlika v tlaku med tem jedrom in območji visokega tlaka nad Pirenejskim polotokom in Rusijo je bila zelo velika, več deset hektopaskalov na razmeroma kratkih razdaljah, kar poganja močne vetrove. Višinski vetrovni stržen (jet stream) na višini okoli 200 do 300 hPa usmerja te sisteme. Slovenija leži na njegovem južnem robu: dovolj blizu, da se nabira oblačnost, a dovolj daleč, da nas ne dosežejo viharni vetrovi ali obilne padavine.

Širša slika: indeksi

  • AO +0,45, NAO −0,59 (NOAA CPC, 22. 10.): oba sta v enem tednu močno padla, NAO je z +1,58 18. oktobra zdrsnil pod ničlo. Zahodni tok čez Atlantik je opazno oslabel, kar odpira pot bolj vijugastemu toku nad Evropo.
  • MJO (ECMWF HRES, izračun 24. 10. 00 UTC): 23. 10. faza 2 z amplitudo 0,69, torej še pod pragom aktivnosti. Do 7. 11. naj bi se v isti fazi okrepila na amplitudo 2,29, nekoliko več kot v prejšnjem izračunu.
  • Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 24. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes okoli 22 m/s, do 29. 10. oslabi na približno 14 m/s, do 2. 11. na 6 m/s, najšibkejši pa je 4. 11. z 1,7 m/s. Nato se do 7. 11. spet okrepi na okoli 4 m/s. Prejšnji izračun je okoli 4. novembra kazal preobrat v vzhodnik, kar bi pomenilo nenadno stratosfersko otoplitev, novejši pa veter zadrži tik nad ničlo. Polarni vrtinec torej močno slabi, preobrata pa ta tek ne kaže.

Obeti: meglena jutra in suho vreme, v začetku novembra bolj severni tok

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 25. 10. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, kar je približno 12 km visoko. Rdeče črte označujejo grebene (H), kjer je v višinah toplejši zrak, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim zrakom. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti (WAF), torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov, sivi pas pa je valovod, pot ob tokovnem curku, po kateri se valovi širijo. Rjava barva pomeni zbliževanje zraka v višinah in spuščanje, zelena razhajanje in dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5

26.–30. oktober. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Greben nad Pirenejskim polotokom in Francijo pošilja valovno energijo čez Alpe proti jugovzhodu, dolina z jedrom nad severno Afriko ostaja daleč na jugu, močan greben pa se drži nad severno Rusijo in Uralom. Ponedeljek bo po napovedi ARSO pretežno jasen, z meglo po nižinah zjutraj in dopoldne, popoldne bo od 10 do 15 °C, na Goriškem in v Slovenski Istri do 20 °C. V torek in sredo bo delno jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja, jutranje megle bodo še pogoste, temperature pa bodo postopno nekoliko višje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10

31. oktober–4. november. Novejši izračun dolino, ki je včeraj ležala nad vzhodnim Sredozemljem, premika proti zahodu, nad osrednje Sredozemlje južno od Sicilije. Greben z jedrom nad južno Norveško in Severnim morjem ostaja na svojem mestu, valovna energija pa od Atlantika čez Britanijo teče proti srednji Evropi. Slovenija bi tako ostala med grebenom na severu in dolino na jugu, v vzhodnem do severovzhodnem toku. Večinoma bi bilo suho, z mrzlimi jutri in meglo po kotlinah, ker pa je dolina zdaj bližje, bi bilo lahko predvsem na jugu in Primorskem več oblačnosti in nekaj burje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15

5.–9. november. Model je od včeraj ta del napovedi izrazito okrepil. Jedro grebena se je ustalilo severozahodno od Britanskega otočja, puščice so nad Evropo zdaj močne in usmerjene od Britanije proti jugovzhodu, do doline nad Črnim morjem, nova dolina pa se pojavlja zahodno od Maroka. Tak razpored pomeni severozahodni do severni tok čez srednjo Evropo, s katerim bi k nam lahko pritekal hladnejši zrak. Verjetneje bi bilo suho in občutno hladneje kot konec oktobra, a gre za skrajni rob napovedi, zato je zanesljivost še majhna.

Na kratko

Po prehodu fronte se je zrak ponoči močno ohladil, megla in nizka oblačnost sta se zadržali po kotlinah, čez dan pa se oblačnost povečuje brez omembe vrednih padavin. Do konca oktobra bo mirno, s pogosto jutranjo meglo in postopno nekoliko topleje. V začetku novembra se nakazuje greben nad severozahodom Evrope in severni tok proti nam, kar bi lahko prineslo hladnejše vreme. NAO je zdrsnil pod ničlo, polarni vrtinec v stratosferi pa po zadnjem izračunu močno oslabi, a se ne obrne.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.