VRTINEC·Forecast

Article available in Slovenian

Dnevna napoved

Mrzlo jutro, megla in sonce pred sobotnim dežjem s snegom v gorah

Nad naše kraje se je ponoči le za kratek čas razširil anticiklon. Jutro je bilo marsikje mrzlo, po nižinah v notranjosti se drži megla, burja je ponehala. Na zahodu Evrope pa se nad Britanskim otočjem že vrti globok ciklon, katerega fronta je napovedana za soboto.

  • megla
  • rain
  • snow
Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak in T850, petek 14:00

Petek, 23. oktober 2026 · VRTINEC

Nad naše kraje se je ponoči le za kratek čas razširil anticiklon. Jutro je bilo marsikje mrzlo, po nižinah v notranjosti se drži megla, burja je ponehala. Na zahodu Evrope pa se nad Britanskim otočjem že vrti globok ciklon, katerega fronta je napovedana za soboto.

Sinoptična slika dneva

ARSO v vremenski sliki piše: »Nad naše kraje se je le prehodno razširilo območje visokega zračnega tlaka. Nad Britanskim otočjem je globok ciklon z vremensko fronto, ki bo jutri prešla naše kraje. Pred njo je v višinah že zapihal jugozahodni veter.« Analiza ECMWF je v četrtek ob 20. uri jedro anticiklona s 1024,9 hPa postavila prav nad vzhodne Alpe, nad Ljubljano je bila debelina plasti med 1000 in 500 hPa 5448 gpm, temperatura na 850 hPa (okoli 1,5 km) pa 3,9 °C. Os višinske doline je bila takrat na 46° s. g. š. še daleč na zahodu, okoli 12° z. g. d., kjer je ploskev 500 hPa ležala na 5494 gpm.

Tlak je v enem dnevu močno narasel. Ob 10.40 je postaja Ljubljana Bežigrad izmerila 1023,9 hPa, kar je 5,8 hPa več kot v četrtek ob isti uri. Na Brniku in v Cerkljah je 1024,4 hPa, v Črnomlju 1023,9 hPa, na Primorskem nekoliko manj, v Kopru 1022,2 hPa in v Portorožu 1021,5 hPa. Razlika med notranjostjo in morjem je tako majhna, da je burja ponehala. Ta je še v četrtek pozno popoldne in zvečer pihala s sunki do 54 km/h na Nanosu, 53 km/h v Podnanosu, 46 km/h na Slavniku in 43 km/h na oceanografski boji pred Piranom. Zdaj na Primorskem piha le šibek vzhodnik, na boji pred Piranom južni veter s sunki do 14 km/h. V višinah je veter že obrnil na jug in jugozahod, na Slavniku piha s povprečno hitrostjo 23 km/h, na Kumu in Uršlji gori so sunki do 28–33 km/h, na Kaninu do 34 km/h. Kredarica je zjutraj ob 7.20 izmerila sunek severovzhodnika 81 km/h.

Padavin od četrtka zvečer skoraj ni bilo, na Lisci 0,3 mm, v Postojni in Novem mestu 0,1 mm. Ob jasnini se je ponoči močno ohladilo. Najnižje je bilo na Jezerskem, −3,9 °C, na Rudnem polju −3,0 °C, v Novi vasi na Blokah −2,9 °C, v Ratečah −2,8 °C in v Babnem polju −2,6 °C. Murska Sobota je imela −0,6 °C, Celje in Ptuj −0,1 °C, Brnik 0,9 °C. Ljubljana je bila pod oblaki precej toplejša, z najnižjimi 5,0 °C, ob morju pa se je ohladilo do 7,6 °C (Koper).

Ob 10.40 je v osrednji Sloveniji med 4 in 7 °C, v Ljubljani 6,2 °C pri 88 % vlage, na Brniku 4,3 °C pri 99 %. Megla oziroma nizka oblačnost se drži na Gorenjskem, Dolenjskem in Koroškem: na Brniku je ARSO ob 10. uri poročal o megli v pasovih, v Cerkljah in Novem mestu je bila vidnost pod 1 km, v Slovenj Gradcu je 2,4 °C pri 99 % vlage. Na severovzhodu je jasno z vidnostjo 20 km, v Mariboru je 8,4 °C. Najtopleje je na Primorskem, v Ajdovščini 14,2 °C pri 57 % vlage, na boji pred Piranom 14,8 °C. Na Kredarici je −2,3 °C pri le 48 % vlage, zmerno oblačno in vidnost 50 km.

Širše gledano je nad Evropo močan kontrast. ECMWF je v četrtek zvečer globok ciklon s 974 hPa postavil zahodno od Bretanje, drugega s 988 hPa severno od Škotske. Med Pirenejskim polotokom in Alpami se vleče greben visokega tlaka, z Atlantika pa se mu že približuje višinska dolina.

Širša slika: indeksi

  • AO +1,91, NAO +0,52 (NOAA CPC, 20. 10.): oba indeksa sta opazno padla, AO z +2,78, NAO z +1,41 dan prej. Še vedno sta pozitivna, a zahodni tok na severu ni več tako močan.
  • MJO (ECMWF HRES, izračun 22. 10. 00 UTC, novejšega še ni): 21. 10. faza 2 z amplitudo 0,82, torej pod pragom aktivnosti. Do 4. 11. naj bi se v fazi 2 okrepila na amplitudo 2,6.
  • Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 22. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. je danes okoli 21 m/s, do 24. 10. se okrepi na 22,8 m/s, nato pa enakomerno slabi, okoli 29. 10. na 15 m/s in do 5. 11. na 11,6 m/s. Prejšnji izračun je v začetku novembra kazal ponovno krepitev na 22 m/s, novi je ne kaže več. Preobrata vetra ni.

Obeti: sobota deževna in hladna, nato suho s hladnejšim severnim tokom

Grafi prikazujejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 23. 10. 00 UTC) na 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H), kjer je višinski zrak toplejši, modre črtkane pa doline (L) s hladnejšim zrakom. Puščice kažejo tok valovne aktivnosti (WAF), torej smer, v katero se seli energija Rossbyjevih valov. Sivi pas je valovod, pot ob tokovnem curku, po kateri valovi potujejo. Rjava barva pomeni zbliževanje zraka v višinah in spuščanje, zelena razhajanje in dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5

24.–28. oktober. Do konca meseca nad severno Rusijo ostaja izrazit greben, jedro višinske doline pa leži nad Libijo, druga dolina nad Arabijo in Iranom. Novi izračun dodaja manjši greben nad Pirenejskim polotokom, od koder valovna energija teče proti jugovzhodu, naravnost v dolino nad severno Afriko. Severno Evropo in Skandinavijo zajema široka plitva dolina z jedrom pri Islandiji, valovod poteka čez Britansko otočje in nizko čez severno Afriko. Zvečer se bo po napovedi ARSO pooblačilo in od zahoda bo začelo deževati, na Primorskem je mogoča tudi nevihta. Sobota bo oblačna, deževna in hladna, meja sneženja se bo spustila do okoli 1200 m, dopoldne bo na Primorskem zapihala zmerna burja. V nedeljo bo sprva delno jasno z meglo po nižinah, v ponedeljek pa po jutranji megli nekoliko topleje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10

29. oktober–2. november. Greben z jedrom nad Severnim morjem in južno Norveško ostaja na istem mestu, greben nad severno Rusijo pa je v novem izračunu precej šibkejši. Bolj kot prej se poglobi dolina na jugovzhodu, njeno jedro je zdaj nad Jonskim morjem in Grčijo, puščice pa od grebena čez srednjo Evropo kažejo naravnost vanjo. Slovenija bi bila med obema, v severozahodnem do severnem toku, ki prinaša hladnejši zrak in pretežno suho vreme z mrzlimi jutri, bolj spremenljivo pa bi bilo na jugu Balkana ob robu doline.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15

3.–7. november. Greben se pomakne proti severu, nad Norveško morje in Skandinavijo, medtem ko ga je izračun 22. 10. 12 UTC imel bolj zahodno, nad severnim Atlantikom. Tudi dolina, ki je bila prej nad Italijo, je zdaj bolj vzhodno, z jedrom nad Egejskim morjem, greben nad severovzhodno Afriko pa je izginil. Puščice od Skandinavije proti Balkanu kažejo, da bi se hladen zrak s severa in severovzhoda še naprej spuščal proti nam, zahodno od Pirenejskega polotoka pa se pojavi nova dolina. Tak vzorec bi pomenil hladno in pretežno suho vreme v severovzhodnem toku, ciklon nad Sredozemljem pa bi se razvil bolj proti vzhodu, a pri dvotedenskem dosegu je to le ena od možnih smeri.

Na kratko

Anticiklon nad Alpami je tlak v Ljubljani v enem dnevu dvignil za skoraj 6 hPa, burja je ponehala, na Jezerskem je bilo zjutraj −3,9 °C. Po nižinah se drži megla, na Primorskem je do 15 °C. Zvečer od zahoda pride dež, sobota bo deževna s snegom nad okoli 1200 m. Za konec oktobra kaže na greben nad Severnim morjem in hladnejši severni tok, za začetek novembra pa na dolino nad Egejskim morjem in nadaljevanje hladnega, pretežno suhega vremena.

Viri: ARSO (opazovanja, vremenska slika in napoved), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.