VRTINEC·Vodič

Priročnik

Kako brati polarni vrtinec

Kratek, tehničen vodič — brez sezonskega marketinga. Cilj je ločiti, kaj podatki merijo, od tega, kar šele lahko pomenijo za zimo v Sloveniji.

Kaj je polarni vrtinec?

Naša atmosfera je sestavljena iz več slojev. Živimo v troposferi, ki nad poloma sega do okoli 8 km višine, nad ekvatorjem pa do 16 do 18 km. Nad njo je precej debelejši sloj, ki se imenuje stratosfera. Debel je okoli 30 km, zrak v njem pa je zelo suh. Za razliko od troposfere temperatura v stratosferi z višino narašča, in sicer do okoli 50 km, nato pa spet začne padati. V stratosferi je tudi ozonska plast, ki absorbira večino škodljivega sončnega UV sevanja.

Jeseni se severna polobla zaradi vse manjšega vpadnega kota sončnih žarkov vedno močneje ohlaja. Nad Arktiko pride trenutek, ko sonce ne vzide več, in takrat govorimo o polarni noči. Na samem polu traja približno od konca septembra do sredine marca, južneje pa je krajša. Ker je zrak nad Arktiko vse hladnejši, zmerne geografske širine pa ostajajo toplejše, se razlika v temperaturi in zračnem tlaku med njimi povečuje. Nad polom se tako zgradi globok in obsežen ciklon v stratosferi, okoli katerega pihajo močni zahodni vetrovi. To je polarni vrtinec. Najmočnejši je sredi zime, ko veter na 60° severne širine in 10 hPa (okoli 30 km visoko) običajno piha s hitrostjo 20 do 40 m/s.

Ob koncu zime poteka obraten proces. Sonce se vrača nad Arktiko, temperaturna razlika in razlika v zračnem tlaku se zmanjšujeta, zato polarni vrtinec slabi.

Čvrst vrtinec drži mraz pri polu. To ni isto kot troposferski jet stream, čeprav sta povezana.

Nenadno stratosfersko segrevanje (SSW)

Vrtinec lahko močno oslabi tudi sredi zime. Takrat ga zmotijo planetarni valovi, veliki valovi v toku zraka, ki iz troposfere segajo v stratosfero. Za polarni vrtinec sta najpomembnejša val 1 z enim grebenom okoli poloble in val 2 z dvema grebenoma. Ko se ti valovi okrepijo, se stratosfera nad polom v nekaj dneh močno segreje, zahodni veter oslabi ali se celo obrne na vzhodnega. Vrtinec se lahko premakne s pola ali razcepi na dva dela.

Učinek segrevanja se iz stratosfere do naše troposfere spusti v približno dveh do treh tednih. Takrat se mrzel arktični zrak začne spuščati proti zmernim geografskim širinam. Kako dolgo ostane nad nami, je odvisno od moči dogodka: močnejše je segrevanje in dlje kot je aktiven tudi val 2, dlje lahko traja mraz nad Evropo ali ZDA. Potrebno je tudi nekaj sreče, kam se učinek prenese, saj se običajno ne zgodi hkrati v ZDA in Evropi. ZDA imajo boljše izhodišče, ker med Arktiko in njimi ni večjih morij. Pri nas pa arktični zrak na poti prečka več morij, se navlaži in segreje.

Graf U60 na strani SSW (in Pregled) kaže ta veter za vsako zimo 1948/49–2025/26 proti klimatologiji 1958–2022: pas 10–90. in 30–70. percentila, rekordni min/max in povprečje. Vir je NCEP/NCAR Reanalysis 1, ne ERA5 — zato se številke od Burgovih ERA5 krivulj malenkost razlikujejo, obrat pod 0 m/s pa ostane definicija major SSW. Ni vsak SSW „zima stoletja“ v Sloveniji. Katalog kaže 46 major dogodkov z ENSO, QBO in sončno fazo, NOAA PSL anomalije pred/po, ter AO/NAO 0–60 dni po datumu (in DJF povprečje tiste zime). Kompozit analogov ni napoved. Ob U60 grafu so kompoziti po QBO, ENSO in številu peg DJF ter delež zim z vsaj 5 zaporednimi dnevi U60 pod 0: v NCEP nizu se vrtinec najraje zlomi ob vzhodnem QBO. Sončna aktivnost sama ne loči dobro.

Kaj prikazuje ta stran

Tu spremljamo zonalni veter na 60° S in 10 hPa, temperaturo nad polarno kapo, planetarne valove in verjetnost SSW po napovedih ansamblov GEFS, ECMWF ENS in AIFS ENS. Karte se samodejno osvežujejo z vsakim novim zagonom modelov. Ko veter na grafu pade pod ničlo, to pomeni obrat vetra in uradno SSW.

AO, NAO, PCH

AO (arktčna oscilacija) je projekcija anomalij višine 1000 hPa poleward of 20°N na značilni vzorec. Pozitiven AO ≈ čvrst vrtinec pri tleh. NOAA CPC ga računa vsak dan iz CDAS analize.

NAO je atlantski bratranec (Islandija– Azori). Za Alpe in Slovenijo je pogosto uporabnejši: predznak NAO pove, ali piha zonalni zahodnik ali pa se vzpostavi blokada.

PCH (polar cap height) je povprečna geopotencialna višina nad 65–90°N po višinah. NOAA grafikon, ki ga kaže Pregled, je standardno orodje: rdeča motnja, ki se spušča iz 10 hPa proti 1000 hPa, napoveduje negativen AO z zamikom. Na Stratosferi je zraven še GFS napoved iste kape od 10 do 500 hPa za 16 dni: anomalija glede na analizo zagona, ne klimatološka sigma. Rdeča pomeni višjo kapo. Val 1 in val 2 na isti strani sta amplituda geopotenciala iz GFS: val 1 premakne vrtinec, val 2 ga cepi.

El Niño, QBO, september

El Niño poveča verjetnost močnejšega valovnega poganjanja v stratosfero in s tem SSW v srednji/pozni zimi. La Niña statistično podpira čvrstejši vrtinec. QBO (kvazidvoletna oscilacija 30 hPa nad ekvatorjem) prek Holton–Tan mehanizma prav tako spreminja ozadje: vzhodni QBO je povezan z več motnjami. Na Pregledu je vertikalni profil Singapore QBO, ne samo 30 hPa. Dnevni spaghetti Niño 3.4 (NOAA OISST 2.1, anomalija 1991–2020) ni isto kot ONI: ONI je trimesečno povprečje CPC, dnevni 3.4 pa kaže, kje je voda zdaj. Zadnji dnevi so predhodni, dokler OISST ne zaključi dneva.

September in oktober sta sezona, ko se vrtinec šele sestavlja zaradi polarne noči. Visok AO zdaj ni napoved za januar. Je pa relevanten za naslednjih 10–20 dni in kot izhodišče, ki ga lahko El Niño kasneje razbije. Madden–Julianovo oscilacijo (MJO) beremo na faznem diagramu: faze 2–4 pozimi pogosteje spremlja bolj zonalen Atlantik, faze 6–8 bolj valovit vzorec, a šele z zamikom okoli deset dni in le če je amplituda zunaj enotskega kroga. Ni stikalo za sneg v Ljubljani.

Slovenija

Nižine (Ljubljana, Celje, Maribor) potrebujejo za resen sneg bodisi dovolj hladno zračno maso bodisi jadransko vlago na čelu fronte. +NAO to otežuje v nižinah in lajša v Julijcih. −NAO zvišuje možnost suhega mraza in občasnih nizinskih epizod. Lokalni fen, inverzija in jadranski ciklon vedno lahko preglasijo hemisferni indeks.

Tabela NDJFM za Ljubljano (1948/49–2025/26) kaže največ novega snega ob vzhodnem QBO in nizki sončni aktivnosti (24 zim, sredina 110 cm). Ob vzhodnem QBO in visoki sončni aktivnosti pade sredina na 46 cm. Zahodni QBO tega razcepa nima. V 15 najbolj sneženih zimah je 10 takih vzhod × nizka. Trojna tabela (ENSO × QBO × sončna aktivnost) razbije te celice naprej; tam je n pogosto 1–6, zato je to pregled, ne recept. Ena postaja, ni vzrok–posledica, in ni napoved za prihodnjo zimo.

Parametri na kartah

Isto ime pomeni isto stvar na ECMWF, AIFS, GFS, AI-GFS, C-LAEF, ALADIN-SI, ICON-D2, WRF 2 km (VRTINEC), ICON-D2-RUC, ICON-2I, HARMONIE DINI, ICON-EU, ICON-CH1 in ICON-CH2. Veter pri tleh: globalni modeli so v km/h, C-LAEF in ICON v m/s (10 m/s ≈ 36 km/h). Meni visoke ločljivosti pokaže samo polja, ki jih izbrani model ima. Modeli se osvežujejo samodejno, ko je objavljen nov tek.

  • C-LAEF. Kontrolni tek ansambla GeoSphere Austria, 1 km, teki na 3 ure, do +60 h. GeoSphere Austria, CC BY 4.0.
  • ALADIN-SI. ARSO, 4,4 km, okolica Slovenije, do +72 h. Vir: ARSO. Nima sunkov, CAPE, snega in sonca; v meniju so samo polja, ki jih model ima.
  • ICON-D2. DWD, 2,2 km, teki vsake 3 ure, do +48 h. DWD, CC BY 4.0.
  • WRF 2 km (VRTINEC). Lastni WRF, 2 km, robni pogoji GFS 00Z, objava enkrat na dan, do +48 h. Samo Slovenija in mesta ter celotna domena modela. Gostote strel nima; namesto nje je potencial za strele (LPI). Vir: VRTINEC WRF 2 km, robni pogoji GFS.
  • ICON-D2-RUC. DWD (Deutscher Wetterdienst), hitri cikel osveževanja modela ICON-D2, ločljivost 2,2 km. Na VRTINEC tek vsake 3 h (DWD ga računa vsako uro), napoved do +27 h. Vir: DWD, CC BY 4.0.
  • ICON-2I. ItaliaMeteo–ARPAE, 2,2 km, teki 00 in 12 UTC, do +72 h. ItaliaMeteo–ARPAE, CC BY 4.0. Nima sonca, gostote strel in ravni 300 hPa.
  • HARMONIE DINI (DMI). Model HARMONIE-AROME danske meteorološke službe DMI (cy46, 2 km), domena od Islandije do srednje Evrope in Alp; Slovenija je v celoti znotraj. Napoved do +60 h, zagona 00 in 12 UTC. Vir: DMI Open Data, CC BY 4.0.
  • ICON-EU (DWD). ICON-EU (DWD) – evropska gnezdena domena globalnega modela ICON nemške meteorološke službe DWD (7 km), izrez srednje Evrope; Slovenija je v celoti znotraj. Napoved do +120 h (urno do +78 h, nato vsake 3 h), zagona 00 in 12 UTC. Vir: DWD Open Data, CC BY 4.0.
  • ICON-CH1. MeteoSwiss, 1 km, alpska domena, teki ob 03, 09, 15 in 21 UTC, do +33 h. MeteoSwiss, CC BY 4.0. V meniju so samo polja, ki jih model ima.
  • ICON-CH2. MeteoSwiss, 2,1 km, teki vsake 6 ur, do +120 h. MeteoSwiss, CC BY 4.0.

Praznina (siva pri C-LAEF, ICON-2I, HARMONIE DINI in ICON-EU, prosojna pri ALADIN-SI, ICON-D2, ICON-D2-RUC, ICON-CH1 in ICON-CH2) je zunaj domene. Pri tlačnih ploskvah ICON je prazno tudi tam, kjer je raven pod tlemi. Na C-LAEF je vrednost pod tlemi izračunana, kot pri ECMWF.

Temperatura in vlaga

ParameterEnotaKaj pomeni
Temperatura 2 m°CTemperatura zraka na višini 2 m. Pod 0 je slana, 25–30 toplo, nad 30 vroče. Na globalnih modelih sta T max in T min najvišja in najnižja v dnevu, anomalija pa odstopanje od običajne vrednosti za ta datum (pozitivno = topleje kot običajno). Barva je vrednost, ne občutek: veter in vlaga karte ne spremenita.
Najvišja in najnižja T 2 m°CNajvišja in najnižja temperatura 2 m v zadnji uri, ne dnevni ekstrem. Beri ju kot T 2 m. Samo ICON-D2 in ICON-CH2.
Temperatura površja°CTemperatura tal oziroma površine, ne zraka. Podnevi je višja od zraka, ponoči nižja; na snegu in v gorah je razlika lahko velika. Na globalnih modelih, C-LAEF in ICON je to temperatura površja.
Rosišče 2 m°CDo katere temperature se mora zrak ohladiti, da se začne rosa ali megla. Če je znotraj 2–3 °C od temperature, je zrak skoraj nasičen.
Relativna vlaga 2 m%100 % je nasičen zrak (megla, rosa, nizki oblaki). Pod 30 % je zelo suho. Sama visoka vlaga še ni dež; pove le, kako blizu je zrak nasičenju.
Relativna vlaga na ravneh%Ista lestvica višje: nad približno 70–80 % je plast oblačna. Globalni modeli imajo 300–850 hPa. Visoka ločljivost ima 1000, 950, 925, 850, 700, 600, 500, 400, 300, 250 in 200 hPa, kolikor jih model ima. 950 hPa je samo ICON-D2, 300 hPa ni na ICON-2I.
Specifična vlažnost 850 hPag/kgKoliko vodne pare je v zraku na približno 1,5 km. Nad približno 8–10 g/kg je poleti dovolj vlage za plohe, nad 12 g/kg za močnejše nevihte. Samo globalni modeli.
Temperatura na ravneh°CTemperatura na 1000, 950, 925, 850, 700, 600, 500, 400, 300, 250 in 200 hPa. 1000–925 hPa je zrak pri tleh, 850 okoli 1,5 km, 700 okoli 3 km, 500 okoli 5,5 km, 300–200 hPa pa curek. Globalni modeli imajo predvsem 850, 700, 500 in 300 hPa. 950 hPa je samo ICON-D2, 300 hPa ni na ICON-2I. Kjer so tla višje od ravni, C-LAEF vrednost izračuna pod tlemi, kot ECMWF. Na ICON je tam prazno, brez številke.
Theta-e°CEkvivalentna potencialna temperatura: toplota in vlaga v enem številu, na istih ravneh kot temperatura. Višja vrednost pomeni toplejši in vlažnejši zrak. Ostro padanje z višino pomeni nestabilnost.
Vodni stolpecmmVsa vodna para v stolpcu, izražena kot dež. Pod 15 mm je suho, 25–40 mm poleti ugodno za nevihte, nad 40 mm zelo vlažno. Na ICON se isto polje imenuje »Skupna voda v stolpcu«.

Veter

ParameterEnotaKaj pomeni
Veter 10 mm/s ali km/hPovprečni veter na 10 m, s puščico smeri (od kod piha). Globalni modeli so v km/h, C-LAEF in ICON v m/s (10 m/s ≈ 36 km/h). Do 5 m/s (18 km/h) je šibko, 8–12 m/s sveže, nad 15 m/s (54 km/h) močno, nad 20 m/s neurje. Veter 100 m je isti veter, le višje nad tlemi, in ga imajo samo globalni modeli.
Sunki vetram/s ali km/hNajmočnejši kratki sunek, ne povprečje, zato je vedno večji od vetra 10 m. Iste enote kot veter 10 m. Sunek 15 m/s (54 km/h) že lomi vejice, nad 25 m/s (90 km/h) je nevarno.
Veter na višinahkm/h850 hPa je tok nad hribi (okoli 1,5 km), 700 okoli 3 km, 500 hPa srednja troposfera, 300 in 200 hPa curek. Nad približno 40 m/s (145 km/h) na 200–300 hPa je močan jet. Globalni modeli imajo 850, 700, 500, 300 in 200 hPa. Visoka ločljivost ima še 1000, 950, 925, 600, 400 in 250 hPa in jih kaže v km/h. 950 hPa je samo ICON-D2, 300 hPa ni na ICON-2I. Kjer je raven pod tlemi, je na ICON prazno.
Strig 0–1 km in 0–6 kmm/sSprememba vetra z višino, ne hitrost vetra. 0–1 km nad 10 m/s ob nevihti veča možnost tornadov in vrtenja pri tleh. 0–6 km nad 15–20 m/s podpira organizirane nevihte, nad 20 m/s pa supercelice. Na C-LAEF je strig 0–1 km približek iz 11 nivojev.

Padavine

ParameterEnotaKaj pomeni
PadavinemmNa C-LAEF in ICON so okna 1, 2, 3, 6, 12 in 24 h ter vsota od začetka teka. Na globalnih modelih sta 6 h in skupna vsota. Na 1 h je pod 1 mm rahel dež, 1–5 zmeren, 5–10 močan, nad 10–20 mm/h naliv; nad 20 mm/h je že zelo močan dež. 10 mm na dan je omembe vreden dež, 20 mm v 6 h izdaten, nad 40 mm na dan ali v 24 h lahko povzroči hiter odtok. Vsota od teka se ob novem teku začne znova.
Konvektivne padavine 1 hmmSamo del padavin iz neviht in ploh, ne ves dež. Če je blizu padavinam 1 h, je padavina pretežno nevihtna; če je mnogo manjša, je dež bolj enakomeren. Samo ICON-2I in ICON-D2.
Vrsta padavin—Kaj pride do tal: brez, dež, leden (zmrzujoči) dež, sneg, dež s snegom, ledena zrna, sodra, toča, rosenje ali ledeno rosenje. Barva je vrsta, ne količina. Leden dež zmrzne ob stiku s tlemi.
Sneženjecm ali mmNovozapadli sneg, ne debelina na tleh. C-LAEF in ICON ga kažeta v cm za 1, 2, 3, 6, 12 in 24 h ter vsoto od teka, razmerje približno 10:1. Globalni modeli kažejo sneženje v mm vodnega ekvivalenta. 1 cm je sled, 5–10 cm opazna odeja, nad 20 cm obilno.
Sneg KucheracmIsti sneg, a razmerje upošteva temperaturo: moker sneg da manj centimetrov, suh več. »Sneg skupaj Kuchera« je vsota od teka, »Sneg 24 h Kuchera« je en dan. C-LAEF in ICON.
Snežna odejamm ali cmKaj leži, ne kaj pada. Globalni modeli kažejo debelino odeje v cm. Pri visoki ločljivosti je »Snežna odeja« v mm vodnega ekvivalenta (10 mm ≈ 10 cm mokrega ali manj suhega snega), »Višina snežne odeje« na ICON pa v cm. Oboje pada, ko se sneg tali.
Sodra 1 hmmSodra (graupel) v zadnji uri, vodni ekvivalent. Že nekaj mm pomeni ledene kroglice v nevihti, ne navaden dež. ICON-2I, ICON-D2, ICON-CH2 in WRF 2 km (VRTINEC).
Meja sneženjamNadmorska višina, nad katero padavine preidejo v sneg. Pod 400–800 m lahko sneg tudi v nižinah; nad 1500 m je v dolinah dež. Primerjaj z višino kraja, ne samo z barvo.
Ničta izotermamVišina, kjer je temperatura zraka 0 °C. Meja sneženja je običajno nekaj sto metrov nižje, ker se sneg ob taljenju ohlaja. Če je ničta izoterma pod 500–800 m, je zračna masa hladna do dolin.
Skupna oblačnost%Kolikšen delež neba je pokrit, vse plasti skupaj. 0 je jasno, 50 delno oblačno, 100 povsem zastrto.
Nizka oblačnost%Oblaki do približno 2 km (megla, stratus, kumulus). Visok odstotek pomeni sivo, mokro ali megleno vreme pri tleh.
Srednja oblačnost%Plast približno 2–6 km (altokumulus, altostratus). Sama po sebi pogosto ne dežuje, a napoveduje prihajajočo fronto.
Visoka oblačnost%Oblaki nad približno 6 km (cirrus, cirrostratus). Tanek zastor, sonce še sije; gosta visoka plast pogosto pride pred fronto.
VidnostkmKako daleč se vidi. Pod 1 km je megla, 1–5 km meglica ali padavine, nad 10 km dobro. Samo ICON-D2 in ICON-CH2.
Višina oblačne bazemVišina najnižje pomembne oblačne baze. Pod 300 m je zelo nizko (megla, nizek stratus), 300–1000 m nizki oblaki, nad 2000 m visoka baza. Samo ICON-D2 in ICON-CH2.

Nevihte in labilnost

ParameterEnotaKaj pomeni
CAPEJ/kgEnergija dvigajočega se zraka. Pod 500 je šibko. Po ožji lestvici je 500–1000 zmerno, 1000–2000 močno in nad 2000 zelo močno. Po širši je 500–1500 zmerno, nad 1500 močno in nad 2500 zelo močno. Brez vlage in sprožilca (fronta, hribi, konvergenca) tudi visok CAPE ne da nevihte.
CAPE konvekcijske shemeJ/kgCAPE, kot ga vidi konvekcijska shema ICON-2I, ne klasični delec. Isti pragovi, številka pa je lahko nižja ali višja od navadnega CAPE. Samo ICON-2I.
CAPE najbolj nestabilnega delcaJ/kgCAPE delca, ki ga je najlažje dvigniti, pogosto višje od mešanega CAPE. Bolje pokaže dvignjene nevihte, ki se ne začnejo pri tleh. Isti pragovi. Samo ICON-CH2.
CINJ/kgZavora pred nevihto, na karti kot pozitivno število. Pod približno 50 J/kg se nevihta lahko sproži sama, 50–200 jo zadržuje, nad 200 je zrak ujet, dokler ga fronta ali hribi ne prebijejo.
CIN najbolj nestabilnega delcaJ/kgIsta zavora za najbolj nestabilen delec. Majhen CIN ob visokem CAPE MU pomeni, da se dvignjena nevihta lažje sproži. Samo ICON-CH2.
Lifted indexKIndeks stabilnosti. Negativno je nestabilno: 0 do −2 rahlo, −2 do −4 zmerno, pod −4 močno. Pozitivno je stabilno in neviht ne pričakuj.
Showalterjev indeksKKot lifted index, a gleda delec z 850 hPa. Negativno je nestabilno, pod −4 močno. Kjer je 850 hPa pod terenom, je na karti prazno. Na C-LAEF je približek.
KO indeksKIndeks stabilnosti. Pod 0 je nestabilno, nad 6 stabilno. Beri ga skupaj z LI in CAPE, ne samostojno.
SWISS12KŠvicarski nevihtni indeks. Negativno pomeni nestabilnost in možnost neviht; bolj negativno, večja možnost. Samo ICON-CH2.
Padec temperature z višinoK/kmVertikalni gradient: 850–500 hPa (lr85), 700–500 hPa (lr75) in spodnjih 0–3 km (lr03). Okoli 6,5 K/km je običajno. Nad 7 je labilno, nad 8 zelo, pod 5 stabilno. K/km je isto kot °C/km. Na C-LAEF je lr03 približek iz 11 nivojev.
Helicitet 0–1 kmm²/s²Koliko se vtok v nevihto vrti v spodnjem kilometru. Nad 150 raste možnost supercelic in vrtenja, nad 300 je tornadni potencial. Brez CAPE in sprožilca ostane samo strig. Na C-LAEF je približek iz 11 nivojev; predznak je standardni (pozitivno = desno vrtenje).
Helicitet 0–3 kmm²/s²Vrtenje vtoka v spodnjih 3 km. Nad približno 250 podpira organizirane nevihte in supercelice. 0–1 km je za vrtenje pri tleh pomembnejši. Na C-LAEF je približek iz 11 nivojev.
Helicitost vzgornikovm²/s²Največja helicitost vzgornika v zadnji uri: model že vidi vrteč stolpec, ne samo ugodno okolje. Visoke pozitivne vrednosti (nad približno 75–150) kažejo supercelični vzgornik. Samo ICON-2I in ICON-D2.
EHI—Energy helicity index, približek iz CAPE in heliciteta 0–3 km, ne meritev. Nad 1 so možne supercelice, nad 2 močne. Skupna lestvica sestavljenih indeksov: pod 1 šibko, 1–3 omembe vredno, nad 3 ugodno za močne nevihte.
SCP—Supercell composite parameter, približek iz CAPE, striga in heliciteta. Nad 1 je okolje ugodno za supercelice. Je indeks okolja, ne že nastala nevihta. Skupna lestvica: pod 1 šibko, 1–3 omembe vredno, nad 3 ugodno za močne nevihte.
STP—Significant tornado parameter, približek iz fiksnih plasti. Nad 1 je tornadni potencial (močan CAPE, visok SRH pri tleh, dovolj striga). Tudi takrat tornado ni napoved, samo ugodno ozadje. Skupna lestvica: pod 1 šibko, 1–3 omembe vredno, nad 3 ugodno za močne nevihte.
SDI2s⁻¹Indeks superceličnih neviht. Večja pozitivna vrednost pomeni, da model v stolpcu vidi vrtenje, značilno za supercelico. Ni samostojen prag; beri ga s CAPE in SRH. Samo ICON-2I, ICON-D2 in ICON-CH2.
Gostota strelna km²/hŠtevilo strel na kvadratni kilometer na uro iz kontrolnega teka C-LAEF (polje litotint, ena ura, brez pretvorbe). Okoli 0,01 je približno 1 strela na 100 km² na uro — osamljene plohe z občasno strelo. Od približno 0,1 naprej so prave nevihte, 1 in več zelo močne. Samo C-LAEF.
Potencial za streleJ/kgLightning potential index: koliko energije ima vzgornik za elektriko. Višje je več strel. LPI je trenutno stanje, »maks. 1 h« pa vrh zadnje ure. ICON-2I, ICON-D2, ICON-CH2 in WRF 2 km (VRTINEC); maks. 1 h ni na ICON-2I. WRF nima gostote strel, LPI je nadomestek.
Radarska odbojnostdBZOcena iz padavin zadnje ure, ne pravi radar. Okoli 20 je rahel dež, 35–45 zmeren do močan, nad 50 nevihta, nad 55 možna tudi toča. »Maks. v stolpcu« na ICON-D2, ICON-CH2 in WRF 2 km je najmočnejši odmev v višini, zato je višji od prizemne ocene.
Največji premer točemmNajdebelejša toča v zadnji uri. Nad 20 mm je debela toča, nad 50 mm izjemna. 0 pomeni, da model toče ne vidi. Samo ICON-CH2.
LCL in LFCmLCL je višina, kjer se ob dvigu začne oblak; pod približno 1000 m je zrak pri tleh vlažen in ob visokem SRH ugodnejši za vrtenje. LFC je višina, nad katero se delec dviga sam. Če je LFC precej nad LCL, je vmes kapa (CIN). Samo ICON-CH2.
Vrh suhe konvekcijemDo kod se zrak premeša brez oblaka. Visok vrh pomeni globoko suho mešanje: sunki, dobra vidnost, malo oblakov. Samo ICON-D2.
Največji vzgornikm/sNajhitrejši dvig v stolpcu. Nad približno 10 m/s je nevihta, nad 20–30 m/s močna, z večjo možnostjo toče in močnih sunkov. Samo ICON-D2.

Ostalo

ParameterEnotaKaj pomeni
Zračni tlakhPaTlak, preračunan na morsko gladino, zato so hribi in doline primerljivi. Okoli 1013 hPa je običajno, pod 1000 ciklonsko (bolj nestanovitno), nad 1025 anticiklon (pogosto mirneje). Na karti so tudi izolinije.
Tlak na površjuhPaDejanski tlak na tleh, brez redukcije. V gorah je zato nižji (na 2000 m okoli 800 hPa). Na karti so izolinije. Za vremensko karto uporabi reducirani tlak, tega pa za višino in inverzijo.
Geopotencialna višinam, dam ali gpmVišina tlačne ploskve. Nižja vrednost na 500 hPa oziroma negativna anomalija je dolina (hladneje, nestanovitneje), višja oziroma pozitivna je greben. 850 in 300 hPa sta ista karta nižje oziroma višje. Globalni modeli jo kažejo v m ali dam, visoka ločljivost v gpm, na 1000 do 200 hPa, kolikor jih model ima. Pod terenom je na ICON prazno.
Relativna vrtinčnost10⁻⁵ s⁻¹Vrtenje zraka na izbrani ploskvi. Pozitivno na severni polobli je ciklonsko (dolina, dvig, padavine), negativno anticiklonsko. Ostre pozitivne pasove beri kot fronto ali jedro višinske doline.
Vertikalna hitrostPa/s ali hPa/hDvig ali spust zraka, na globalnih modelih predvsem na 700 hPa (okoli 3 km). V Pa/s negativno pomeni dvig. Na C-LAEF in ICON je v hPa/h in pozitivno pomeni dvig (oblaki, padavine), na vseh njihovih ravneh. Močan dvig na 700 hPa ob vlagi je neposreden signal padavin.
Nadmorska višina modelamVišina terena, kot jo vidi mreža modela, ne napoved. V ozkih dolinah in na vrhovih je gladka: vrh je nižji, dolina višja, kot v resnici. Ni meja sneženja.
Globalno sevanjeW/m²Sonce plus nebo na vodoravno ploskev. Ponoči 0, oblačen dan nekaj deset do 200, jasen poletni poldan okoli 800–1000. Nizko sevanje podnevi pomeni goste oblake.
Trajanje soncaminKoliko minut je v zadnji uri sijalo sonce, največ 60. 0 je v celoti oblačno ali noč, 60 popolnoma jasna ura. C-LAEF in ICON-CH2; ICON-2I in ICON-D2 tega polja nimata.
Dolgovalovno sevanje navzdolW/m²Toplota, ki jo proti tlom seva ozračje. Višje je ob oblakih in vlažnem zraku, zato se ponoči manj ohladi. Nižje je ob jasnem in suhem nebu, zato je slana verjetnejša.

Viri na tej strani

  • NOAA CPC dnevni AO/NAO/PNA (CDAS) in GFS/GEFS napovedi
  • NOAA CPC ONI (Niño 3.4) za ENSO
  • NOAA OISST 2.1 dnevna SST Niño 3.4 (Climate Reanalyzer, klimatologija 1991–2020)
  • NOAA CPC CFSv2 mesečni ansambel Niño 3.4 (tabela, ne graf)
  • NOAA CPC SFS-beta mesečni ansambel Niño 3.4 — naslednik CFSv2 (UFS). Imena CFSv3 ni; SFS-beta je od marca 2026 v near-real-time, od septembra 2026 v2.0
  • NASA GSFC / KIT Singapore QBO (30 hPa in vertikalni profil)
  • Mesečno število peg DJF (dec/jan/feb) — vir za sončno aktivnost zim, prag 128 (visoka ≥ 128)
  • SILSO/SIDC mesečno število sončnih peg (tekoči mesec, ne voznik U60)
  • NOAA PSL NCEP/NCAR Reanalysis 1: dnevni U60 (10 hPa / 60°N) 1948–17. mar. 2026
  • ECMWF Open Charts: zonalni srednji veter 10 hPa / 60°N (ENS, subsezonski). AIFS tega produkta nima
  • NOAA CPC SSW monitoring: GFS in GEFS U 10 mb / 60°N (analiza + 16 dni)
  • Stratosfera: JMA časovne vrste in prerezi, NASA GSFC čas–višina, NASA MERRA-2 veter na 10/50/100 hPa, FU Berlin zonalna napoved ECMWF (+24 do +240 h, vključno z E-P tokom) in ECMWF Open Charts
  • Ljubljana NDJFM: padavine (mm) in novozapadli sneg (cm), 1948/49–2025/26, z QBO/ENSO oznakami tabele
  • MET Norway locationforecast za mesta
  • NOAA PSL CORe VPM — analiza MJO, os x = −PC1 (fazi 8 in 1 levo). Napoved je AIFS-ENS, projekcija U850, U200 in VP200 na VPM EOF (NCEP 1991–2020), spuščena iz zadnje CORe točke. EOF ni uradni PSL vektor. Ni Wheeler–Hendon RMM
  • GWO: relativni AAM iz AIFS (veter 1000–10 hPa, utež cos²φ), anomalija in pentadna σ iz NCEP/NCAR 1991–2020. Siva analiza 90 dni, modri člani AIFS-ENS. Tendenca je kinematična; PSL proračuna gorskega in tornjega momenta ni več na voljo
  • GLAAM: ista anomalija relativnega AAM kot pri GWO, a v enotah 10²⁵ kg m²/s (5-dnevno povprečje). Črna analiza 90 dni, rdeči kontrolni član, modri ostali člani AIFS-ENS, črtkana rdeča sredina
  • IFS-ENS AAM: 15 dni (člani 1–16, 00z in 12z, analiza IFS) in 46 dni (101 članov, 1,5°, zamik 48 ur). Proračun: AIFS analiza, AIFS-ENS 0–15 dni in ECMWF-S2S 15–46 dni za M, dM/dt, gorski in torni moment. Ni CORe in ni reforecast klimatologije 2006–2025
  • 200 hPa: tri pentade AIFS-ENS (kontrolni + člani 1–10). Skupni veter, anomalija u′·cosφ proti NCEP 1991–2020, in Rossbyjeva karta (χ′, ψ′, Tokaya–Nakamura, valovod). Pike pomenijo, da je anomalija znotraj razpona članov

To ni uradna napoved ARSO ali ECMWF. Številke so merjene oziroma modelirane; interpretacija je statistična.