VRTINEC·Novice

Stratosfera

Vrtinec se vrača, topel most v spodnji stratosferi pa sega v december

Zgoraj, na višini okoli 30 km, se zahodni veter okoli vrtinca vztrajno krepi in bo do konca meseca spet blizu običajnega. Nižje, v spodnji stratosferi, pa ostaja sled oslabitve presenetljivo trdovratna. Vmes iz troposfere prihaja nov val energije, ki okrevanje vrtinca nekoliko upočasni. Okno, v katerem bi stratosfera lahko vplivala na vreme v Evropi, se zato pomika proti koncu novembra in v začetek decembra.

  • SSW
  • polarni vrtinec
  • AO
  • val 1
  • val 2

Torek, 17. november 2026. Grafi so izračuni VRTINEC iz tekov 17. 11. 2026 ob 00 UTC (01:00 SEČ), graf spodnje stratosfere pri GFS iz teka ob 06 UTC (07:00 SEČ). Ure so v srednjeevropskem času (SEČ).

Pred tremi dnevi smo zapisali, da se polarni vrtinec po izjemnem novembrskem udarcu pobira, toplota iz višin pa se spušča proti tlom. Zgodba se nadaljuje po pričakovanjih, z nekaj novimi podrobnostmi. Zgoraj, na višini okoli 30 km, se zahodni veter okoli vrtinca vztrajno krepi in bo do konca meseca spet blizu običajnega. Nižje, v spodnji stratosferi, pa ostaja sled oslabitve presenetljivo trdovratna. Vmes iz troposfere prihaja nov val energije, ki okrevanje vrtinca nekoliko upočasni. Okno, v katerem bi stratosfera lahko vplivala na vreme v Evropi, se zato pomika proti koncu novembra in v začetek decembra.

Vrtinec spet piha od zahoda

Zahodni veter na 60. vzporedniku je 11. novembra za kratek čas zastal in se celo obrnil. Od takrat se postopno krepi in ima danes spet jasno zahodno smer, a je še vedno precej šibkejši od običajnega za ta čas.

Hitrost zahodnega vetra okoli vrtinca na višini okoli 30 km. Črna črta je analiza, tanke barvne črte so posamezni člani ansamblov GEFS, ECMWF ENS in AIFS ENS (tek 17. 11. 00 UTC), krepke črte njihova povprečja. Vijolični podaljšek do sredine decembra je razširjeni GEFS iz teka 16. 11. Sivi pasovi so običajni razpon v obdobju 1991–2020.

Vsi trije ansambli se strinjajo, da se bo krepitev nadaljevala, razlikujejo se le v hitrosti. Ameriški GEFS in evropski ansambel umetne inteligence AIFS ENS vrtinec do začetka decembra pripeljeta nekoliko nad običajno močjo, evropski ECMWF ENS pa ga drži bližje dolgoletnemu povprečju. V primerjavi s sobotnimi izračuni je okrevanje nekoliko zmernejše, pahljača članov ECMWF ENS pa se ob koncu novembra močno razpre. Vsi teki od 13. novembra kažejo, da bo veter ostal zahodni.

Kje je vrtinec danes, pokaže karta na višini okoli 30 km.

Stanje na višini okoli 30 km, 17. 11. ob 13:00 SEČ. Modro je hladno jedro vrtinca, rdeče topel greben. Jedro je še vedno odrinjeno s tečaja proti severni Rusiji in Sibiriji.

Slika je podobna kot pred tremi dnevi. To je značilni odtis vala 1, velike planetarne gube v zračnem toku, ki vrtinec potiska na eno stran.

Toplota nad tečajem se umika navzdol

Ko vrtinec oslabi, se zrak nad polarno kapo spušča, se stiska in segreva. Graf čas–višina po evropskem modelu ECMWF lepo pokaže, kako ta toplota potuje od zgoraj navzdol.

Odklon višine (zgoraj) in temperature (spodaj) nad polarno kapo od običajnega, od tal do višine okoli 30 km (10 hPa). Levo je analiza zadnjih pet tednov, desno napoved ECMWF (tek 17. 11. 00 UTC) do 2. 12. Zgoraj je stratosfera, spodaj tla. Rdeče pomeni toplo in visoko polarno kapo, torej šibak vrtinec.

V prvi polovici novembra je bila stratosfera nad tečajem izjemno topla, najbolj na višini med 25 in 30 km. Zgoraj ta toplota hitro bledi in se bo umaknila že v tem tednu, do konca novembra pa se bo po ECMWF zgornja stratosfera celo nekoliko ohladila pod običajno. To je znak, da se vrtinec tam znova sestavlja. Nižje, med približno 12 in 20 km, pa topel odklon vztraja skozi vso napoved. Prav ta plast je za vreme pri tleh najpomembnejša.

Nov val energije iz troposfere

Kako močno valovi iz troposfere »trkajo« na vrata stratosfere, merimo s toplotnim tokom valov na višini okoli 16 km. Večji tok pomeni, da v stratosfero prihaja več energije, ki vrtinec zavira.

Toplotni tok valov pri 100 hPa (okoli 16 km), povprečje med 45° in 75° s. š. Zgoraj vsi valovi skupaj, spodaj ločeno val 1 in val 2. Polna črta je GFS, rdeča črtkana ECMWF, zelena NASA GEOS-FP, vsi iz teka 17. 11. 00 UTC. Sivi pasovi so običajne vrednosti za ta čas leta.

Vsi trije modeli soglasno napovedujejo izrazit sunek okoli 21. novembra, ki ga nosi predvsem val 2. Val 2 vrtinec razteguje v obliko elipse. Sunek je nad običajnim, v zgornjem delu običajnega razpona. Po njem vodilno vlogo spet prevzame val 1, ki ga GFS proti koncu novembra močno okrepi, ECMWF pa ga drži zmernejšega. Toplotni tok običajno prehiti odziv vrtinca za nekaj dni.

Kako bo ta sunek vplival na okrevanje, pokaže analiza članov ansambla. Za vsakega od 50 članov ECMWF ENS smo primerjali moč vala 2 med 22. in 26. novembrom in krepitev vrtinca do 29. novembra.

Vsaka pika je en član ansambla ECMWF ENS (tek 17. 11. 00 UTC). Zgoraj je na vodoravni osi toplotni tok vala 2, spodaj vala 1, na navpični osi pa sprememba zahodnega vetra na 10 hPa med 23. in 29. 11. Barve ločijo člane s šibkim, srednjim in močnim valom 2.

Člani z močnejšim valom 2 vrtinec krepijo počasneje, člani s šibkim valom 2 pa hitreje. Povezava je zmerna, pri ansamblu AIFS ENS nekoliko jasnejša, pri GEFS šibkejša, val 1 pa ima podoben vpliv. Sporočilo je preprosto: valovi okrevanje vrtinca upočasnijo, vrtinec pa se vseeno krepi. Prav zato se pahljača napovedi ob koncu meseca tako razpre.

Pogled v prerez

Kako se energija valov razporedi po višini, kaže prerez od ekvatorja do tečaja. Puščice kažejo pot valovne energije, barve pa, za koliko je zahodni veter močnejši ali šibkejši od običajnega.

Prerez od ekvatorja (levo) do tečaja (desno) in od tal do višine okoli 30 km, napoved ECMWF za 27. 11. ob 01:00 SEČ. Modro pomeni šibkejši zahodni veter od običajnega, rdeče močnejšega. Puščice kažejo smer valovne energije (EP-tok).

Danes je zahodni veter v stratosferi med 60. in 80. vzporednikom še močno pod običajnim. Do 27. novembra se ta primanjkljaj po ECMWF večinoma zapolni, v polarnem delu stratosfere ostane le blago šibkejši zračni tok. Puščice med 50. in 70. vzporednikom pa še vedno kažejo navzgor: valovi tudi takrat potiskajo energijo iz troposfere proti vrtincu.

Most v spodnji stratosferi drži

Za vreme pri tleh je ključna spodnja stratosfera, okoli 13 do 16 km visoko. Ta deluje kot most med stratosfero in troposfero.

Odklon višine polarne kape na 100 in 150 hPa (okoli 16 in 13 km), v standardnih odklonih. Levo analiza, desno napoved GFS (tek 17. 11. 06 UTC) in ECMWF (tek 17. 11. 00 UTC). Pozitivno pomeni šibak vrtinec v spodnji stratosferi.

Po vrhu v začetku novembra se je odklon do sredine meseca več kot prepolovil, zdaj pa po obeh modelih znova narašča. Prvi vrh doseže okoli 24. novembra, drugi pa ob koncu meseca. Most se v zadnjem novembrskem tednu torej še okrepi. To se sklada s toplotnim sunkom okoli 21. novembra, saj energija valov v spodnji stratosferi vrtinec ohranja šibkejši od običajnega.

Signal se spušča proti tlom

Ali odklon iz spodnje stratosfere res seže do tal, preverimo pri vsakem članu ansambla posebej. Štejemo člane, pri katerih je polarna kapa neprekinjeno previsoka od 100 hPa navzdol do izbrane višine.

Delež članov evropskega ansambla IFS-ENS (tek 17. 11. 00 UTC), pri katerih anomalija neprekinjeno sega od spodnje stratosfere do dane ravni. Temna polja pomenijo več kot običajno.

Do višine okoli 5 km signal seže pri skoraj vseh članih že od 21. novembra naprej. Do 850 hPa, torej skoraj do tal, pa ga od 24. novembra kaže približno polovica članov, v začetku decembra pa že več kot dve tretjini. V soboto je bil signal pri tleh zgodnejši in močnejši, a krajši. Zdaj prihaja nekoliko kasneje, zato pa vztraja dlje in se proti decembru krepi. Ameriški GEFS je postal bolj odločen kot v soboto in signal pri tleh kaže pri večini članov med 24. in 26. novembrom, AIFS ENS pa poudari zadnje novembrske dni.

Blokade na severu

Kako se zračni tok v troposferi odziva, kažejo blokade, obsežni anticikloni, ki zaustavijo zahodni tok.

Odklon višine ploskve 500 hPa (okoli 5,5 km) v treh ključnih območjih. Polne črte so GFS, črtkane ECMWF, obe iz teka 17. 11. 00 UTC. Desno od navpične črte je napoved.

Greben nad Uralom, o katerem smo pisali v soboto, je danes na vrhuncu in bo v prihodnjih dneh popustil, nad Skandinavijo pa je še dolina. V zadnji tretjini novembra oba modela gradita visok tlak najprej nad Grenlandijo, nato še nad Skandinavijo, GFS izraziteje od ECMWF. Dvig višine nad Grenlandijo je značilen podpis negativne severnoatlantske oscilacije, ko zahodni tok čez Atlantik oslabi in začne vijugati. V isto smer kažeta evropska ansambla za arktično oscilacijo, ki ob koncu novembra zdrsne v negativno.

Kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo

Kam bi učinek padel, kaže primerjava članov s spustom signala do tal in tistih brez njega.

Zgoraj povprečje evropskega ansambla IFS-ENS (tek 17. 11. 00 UTC) za obdobje od 25. 11. do 2. 12., spodaj razlika med člani, pri katerih signal seže do tal, in ostalimi. Zvezdica označuje Slovenijo.

Člani, pri katerih signal doseže tla, rišejo visok tlak med Grenlandijo, Islandijo in Norveškim morjem ter nižji tlak nad srednjim Atlantikom, Britanskim otočjem in srednjo Evropo. Skandinavija in osrednja Evropa sta v teh članih hladnejši, Grenlandija in skrajni vzhod celine pa toplejša. To je vzorec, v katerem zračni tok nad Evropo pogosteje prihaja s severa in severozahoda, atlantski cikloni pa ubirajo južnejšo pot.

Za naše kraje to pomeni, da se bo do konca tega tedna vreme ravnalo predvsem po dogajanju v troposferi. V zadnjem novembrskem tednu in v začetku decembra pa se možnosti obračajo. Z blokado na severu narašča verjetnost, da bo hladnejši zrak občasno segel tudi do Alp in nad Slovenijo. Ob južnejši poti ciklonov bi bil lahko jug Evrope, vključno z nami, tudi bolj moker.

Povprečje ansambla za Slovenijo v tem obdobju ostaja blizu običajnega ali nekoliko bolj milo, ker se v njem prekrivajo zelo različni scenariji. Odločilna bo lega blokade. Če se visok tlak ustali nad Grenlandijo in Skandinavijo, se hladen zrak lažje spusti proti srednji Evropi. Če se pomakne bolj proti vzhodu, ostanemo v bolj milem jugozahodnem zračnem toku. Spremljali bomo predvsem, kako močan bo sunek vala 2 okoli 21. novembra, ali se bo most v spodnji stratosferi res okrepil in ali bo val 1 proti decembru vrtinec še enkrat zamajal.

Gregor Skok