Stratosfera
Vrtinec se pobira, toplota iz višin pa se spušča proti tlom
Letošnja jesen je vrtincu prinesla udarec, kakršnega v tem delu leta skoraj ne poznamo. Zdaj smo v drugem dejanju te zgodbe: zgoraj se vrtinec že pobira, posledice pa počasi lezejo navzdol, proti vremenu, ki ga čutimo.
- SSW
- polarni vrtinec
- AO
- val 1
Sobota, 14. november 2026. Grafi so izračuni VRTINEC iz teka 14. 11. 2026 ob 00 UTC (01:00 SEČ). Ure so v srednjeevropskem času (SEČ).
Polarni vrtinec je ogromen krog zahodnega vetra, ki se vsako jesen zavrti okoli severnega tečaja v stratosferi, med približno 15 in 50 km višine. Dokler je močan, drži mrzel zrak zaprt nad Arktiko, nižje v ozračju pa praviloma podpira živahen zahodni tok čez Atlantik. Ko oslabi, se ta red lahko poruši. Letošnja jesen je vrtincu prinesla udarec, kakršnega v tem delu leta skoraj ne poznamo. Zdaj smo v drugem dejanju te zgodbe: zgoraj se vrtinec že pobira, posledice pa počasi lezejo navzdol, proti vremenu, ki ga čutimo.
Udarec sredi jeseni
Od oktobra do decembra se vrtinec iz tedna v teden krepi. Še 24. oktobra je veter na 60. vzporedniku na višini okoli 30 km pihal s hitrostjo 23 m/s, kar je bilo povsem običajno. Potem pa je začel strmo pojemati. V začetku novembra je skoraj zastal, med 10. in 12. novembrom pa se je celo obrnil v šibek vzhodnik, najmočneje 11. novembra, ko je analiza pokazala −2,7 m/s.
Za primerjavo: v primerjalnem obdobju 1991–2020 veter v teh dneh ni nikoli padel pod približno 8 m/s, običajna vrednost pa je okoli 28 m/s. Obrat vetra na tej višini je po klasični definiciji velika nenadna stratosferska otoplitev (SSW). Novembrske so redke, saj je vrtinec takrat še mlad.
Ime »otoplitev« ni naključno. Ko vrtinec oslabi, se zrak nad polarno kapo spušča, se pri tem stiska in segreva. Polarna kapa se zato »napihne«, njena višina zraste. To najlepše pokaže graf standardiziranih odklonov.
Najtemnejša rdeča v zgornji stratosferi v prvih novembrskih dneh pomeni odklone do +5,5 σ. Tako daleč od povprečja ozračje seže le izjemoma.
Kje smo danes
Danes vrtinec ni več nad tečajem. Njegovo hladno jedro je odrinjeno proti severni Evropi in Rusiji, nad Arktiko in Kanado pa leži obsežen topel greben. Veter na 60. vzporedniku je spet zahodni, a s približno 3,5 m/s še vedno izjemno šibek.
Tako sliko ustvari en sam velik planetarni val, ki ga imenujemo val 1. To je ogromna guba v zračnem toku, ki obkroža vso poloblo in vrtinec potiska na eno stran. Danes ima v zgornji stratosferi amplitudo do 1420 m, kar je zelo veliko. Še bolj zgovorno je, kako dolgo vztraja. Tudi v napovedi za 29. november, torej dva tedna naprej, je amplituda še okoli 800 m. Val 1 bo očitno z nami zelo dolgo.
Zgoraj okrevanje, spodaj spomin
V zgornji stratosferi se zgodba že obrača. Vsi trije ansambli soglasno kažejo, da se bo veter okoli vrtinca v naslednjih dveh tednih hitro okrepil. Povprečje ameriškega ansambla do konca novembra preseže 39 m/s, kar je nad običajnim, podaljšani izračun pa ga v decembru drži še višje. Hiter povratek je za začetek zime logičen, saj polarna noč stratosfero še naprej ohlaja.
Toda okrevanje zgoraj še ne pomeni, da je stvar končana. Za vreme pri tleh je ključna spodnja stratosfera, okoli 15 km visoko, ki deluje kot most med stratosfero in troposfero.
Tu se je odklon v začetku novembra povzpel na skoraj +2,4 σ, nato je nekoliko upadel in je danes okoli +0,9 σ. Napovedi pa ga ne izbrišejo, temveč ga do konca meseca spet krepijo. ECMWF ga do 29. novembra na 150 hPa dvigne na +2,05 σ, GFS na okoli +1,5 σ. Most torej drži, in to je zgodba, zaradi katere smo pozorni.
Signal se spušča
Ali topel in visok zrak nad polarno kapo res seže do tal, preverjamo tako, da za vsakega člana ansambla pogledamo, ali je odklon neprekinjeno prisoten od 100 hPa navzdol do izbrane višine.
Evropski ansambel je tu zelo odločen. Do višine okoli 5 km (500 hPa) signal med 23. in 26. novembrom seže pri 94 do 98 % članov. Do 850 hPa, torej skoraj do tal, ga 24. novembra kaže 80 % članov, do 29. novembra pa še vedno 60 do 74 %. Običajno je to le okoli 18 %. Evropski ansambel umetne inteligence AIFS-ENS je bolj zadržan, z 54 % 24. in 25. novembra. Ameriški GEFS je najbolj previden, največ 37 % pri tleh, a tudi on do 700 hPa med 24. in 26. novembrom pokaže 60 %.
Arktična oscilacija se že odziva
Odziv troposfere najlaže spremljamo z indeksom arktične oscilacije (AO). Ko je negativen, je tlak nad Arktiko višji od običajnega, zahodni tok v srednjih širinah pa šibkejši in bolj vijugast. Tako lahko mrzel zrak laže zdrsne proti jugu. Po podatkih ameriške agencije NOAA je bil AO 11. novembra −1,86, severnoatlantska oscilacija (NAO) pa −0,97.
Napovedi kažejo sredi prihodnjega tedna kratek odboj v pozitivno, nato pa AO proti koncu novembra spet zdrsne v negativno, ameriški ansambel ga v začetku decembra drži okoli −2. Iz teka v tek postaja vse bolj negativen. Videti je, da so modeli zavohali učinek segrevanja, ki se prenaša proti troposferi. Podobno velja za NAO: po kratkem pozitivnem obdobju se proti decembru znaki iz dneva v dan bolj nagibajo k negativni fazi.
To se vidi tudi pri blokadah, obsežnih anticiklonih, ki zaustavijo zahodni tok.
Nad Uralom se greben okrepi že v prihodnjih dneh. Skandinavija je danes še pod vplivom doline, a jo ECMWF do 26. novembra obrne v greben. Proti koncu meseca se po ECMWF izrazito dvigne višina nad Grenlandijo, kar je značilen podpis negativne NAO.
Kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo
Kam bi učinek padel, kaže primerjava članov s spustom signala in brez njega.
Člani, pri katerih signal doseže tla, rišejo višji tlak nad Arktiko in severnim Atlantikom ter nižji v srednjih širinah Atlantika in nad zahodno Evropo. Severni Atlantik in zahodna Evropa sta v teh članih hladnejša, vzhod celine pa toplejši. To je vzorec, ki odpira pot severnim in vzhodnim tokovom.
Za naše kraje to pomeni, da prihodnji teden še ne prinaša odločilne spremembe. Ob kratkem pozitivnem odboju AO in NAO bo vreme spremenljivo in pretežno atlantsko. Proti koncu novembra pa se možnosti obračajo: z blokadami na severu narašča verjetnost, da bi hladnejši zrak občasno segel tudi do Alp in nad Slovenijo. V začetku decembra to postaja še bolj izrazito, če se bo NAO res ustalila v negativni fazi.
Pri tem velja poudariti, da gre za možnosti in ne za napoved mraza. Povprečje ansambla za Slovenijo ostaja blizu običajnega, saj se v njem prekrivajo zelo različni scenariji. Prenos iz stratosfere ni samodejen, lega blokad pa odloči, ali bo hladen zrak zdrsnil proti nam ali mimo nas proti vzhodu. Spremljali bomo predvsem, ali se bo most v spodnji stratosferi res okrepil, kot napovedujejo modeli, in koliko vztrajen bo val 1. Ta lahko vrtinec v decembru še enkrat zamaje.
Gregor Skok