Zgodnji SSW pred vrati: val 1, dvojni obrat U60 in spust signala

Osvežitev ob 2. 11. 2026 (SEČ) · izračuni GEFS, ECMWF ENS / IFS HRES in AIFS-ENS 2. 11. 2026 00Z (01:00 SEČ) · sledi članku [Val 1, val 2 in zgodnja nenadna stratosferska otoplitev – november 2026](/novice/2026/10/val-1-val-2-november-2026) z 28. 10. 2026

Pred štirimi dnevi smo zapisali, da se bliža zgodnja nenadna stratosferska otoplitev (SSW) in da dogodek v zgornji stratosferi kaže bolj na premik polarnega vrtinca kot na njegov razcep. Novi izračuni z začetnim časom 2. 11. 2026 00Z to zgodbo potrjujejo in jo pomaknejo v zadnjo fazo pred obratom: ameriški in evropski ansambli v oknu 5.–6. ter znova 9.–11. november večinsko kažejo vzhodni veter na ključni merilni ploskvi. Hkrati se jasneje riše dvojna struktura obrata in prvi, še negotov signal prenosa navzdol proti troposferi nad Evropo.

V nadaljevanju najprej na kratko pojasnimo, kaj pomenijo polarni vrtinec, U60, planetarni valovi in SSW, nato pa osvežimo stanje, verjetnost zgodnjega dogodka ter produkt spremljanja prenosa navzdol.

Kaj spremljamo – in zakaj

Polarni vrtinec je obsežno območje hladnega zraka in močnih zahodnih vetrov, ki se pozimi oblikuje nad Arktiko v stratosferi (približno 10–50 km nad tlemi). Ko je močan, vetrovi tečejo okoli pola kot tekoči trak; ko ga planetarni valovi iz troposfere »udarijo«, se lahko zavrti, premakne ali celo začasno razpade.

U60 je povprečni zonalni (zahod–vzhod) veter na 60° severne širine in ploskvi 10 hPa. Ko je zahoden, vrtinec drži; ko se obrne v vzhodnik, govorimo o formalnem večjem SSW – definiciji, ki jo uporabljata Charlton in Polvani (2007) in jo spremlja tudi NOAA CSL. To je naš najenostavnejši prag: prvi dan, ko dnevno povprečje U60 postane vzhodno.

Planetarni val 1 in val 2 sta velika valovanja, ki prenašata energijo iz vremenskih vzorcev v troposferi (npr. blokade, globoke cikloni) navzgor v stratosfero. Val 1 ima en valovni greben okoli Zemlje in pogosto premakne vrtinec s pola; val 2 ima dva grebena in lahko vrtinec razcepi. Merilo njihove moči je toplotni tok na 100 hPa: ko je daleč nad običajnimi vrednostmi, se vrtinec hitro slabi.

Spust signala (Baldwin in Dunkerton, 2001) pomeni, da se oslabitev v zgornji stratosferi v naslednjih dneh do nekaj tednov včasih, a ne vedno, prenese navzdol proti spodnji stratosferi in troposferi. Takrat se lahko spremeni razporeditev tlaka nad Arktiko in Atlantikom – z zamikom, ne takoj.

Polarni vrtinec pod pritiskom – animacija 10 hPa

Animacija POLARNI VRTINEC POD PRITISKOM prikazuje geopotencialno višino na 10 hPa nad severno poloblo v teku ECMWF IFS z zagona 2. 11. 2026 01:00 SEČ (00Z). V prvih približno desetih dneh napovedi se vrtinec podaljša v podolgovato, skoraj dvolučno obliko (jedri nad Sibirijo in nad severnoameriško–atlantskim sektorjem), a ostane povezan – to ni klasični razcep. Proti sredini novembra se jedro znova združi in poglobi, medtem ko ostaja odrinjeno s pola. Skladno z diagnozo vala 1 gre za premik pod pritiskom, ne za razcep.

Stanje polarnega vrtinca: že občutno oslabljen

Polarni vrtinec na 10 hPa je bil še sredi oktobra razmeroma miren. Od konca meseca naprej pa U60 enakomerno pada in je v analizi 1. 11. že daleč pod klimatološko mediano za ta dan – celo pod spodnjim robom običajnega razpona. Vrtinec v zgornji stratosferi je torej že močno poškodovan.

Produkt spremljanja prenosa navzdol isto diagnozira z anomalijo polarne kape: na 10 hPa je kapa že izrazito visoka (zelo oslabljen / topel vrtinec), na 100 hPa je signal prav tako pozitiven, pri tleh pa severna annularna moda še ni prevzela negativnega predznaka. Zgornja stratosfera je torej že v »SSW-načinu«, troposfera pa še ne.

Napovedi U60: dvojni obrat okoli 5.–6. in 9.–11. novembra

Deterministični in ansambelski izračuni 2. 11. 00Z rišejo podoben ritem. GFS, GEFS in ECMWF (IFS HRES ter ENS) U60 v oknu 5.–6. november vsaj na kratko obrnejo v vzhodnik, nato sledi kratko okrevanje zahodnika, potem pa 9.–11. november prinese drugi, pogosto močnejši vzhodni utrip. Ameriški in evropski klasični ansambel se v tem drugem oknu skoraj ujemata: velika večina članov kaže vzhodni veter.

AIFS-ENS ostaja nekoliko bolj zadržan: v srednji vrednosti v tem oknu ostane šibko zahoden. Dogodka ne »ubije«, a ga v povprečju ne pelje čez formalni prag SSW – zato ga beremo kot opozorilo, ne kot zavrnitev.

V primerjavi z 28. 10., ko je bil GEFS še zadržan, je ameriški ansambel zdaj v drugem utripu prav tako odločen. Skupna slika torej ni več »morda«, temveč visoka ansambelska ujemanja za obrat v prvi in znova v drugi polovici prvega novembrskega desetdnevja.

Val 1 in val 2: impulz se prevesi v premik

Toplotni tok na 100 hPa pojasni, zakaj vrtinec tako hitro pada. Analiza za 1. 11. kaže izjemno povišan skupni tok: val 2 je še vedno večkrat nad mediano (podobno kot v oceni z 28. 10.), a val 1 se je medtem občutno okrepil. GEFS nato v naslednjih dneh prevlado jasno premakne k valu 1, medtem ko val 2 proti oknu samega SSW upade proti ničli.

V oknu približno 5.–11. 11. torej ne gre več za »čisti« val-2 impulz, temveč za val-1 prevlado. To je klasičen podpis premika (displacement): hladno jedro ostane povezano, a je odrinjeno s pola – v nasprotju z razcepom, kjer bi se vrtinec razdelil na dva dela. Karte amplitude vala 1 v GFS v istih dnevih kažejo močan enojni greben v srednji in zgornji stratosferi, skladno s to diagnozo.

Za primerjavo z 28. 10.: takrat smo ocenili, da bo v oknu SSW prevlado prevzel val 1. Zdaj smo v tem prehodu že znotraj analize in kratkoročne napovedi – zgodba se ni obrnila, le dozorela.

Zakaj je dogodek še vedno izjemno zgodnji

Formalna definicija večjega SSW uvršča morebitni obrat okoli 5.–6. novembra 2026 med najzgodnejše v reanaliznem zapisu od 1958. Zanesljivo usklajeni zgodnji dogodki so redki (npr. konec novembra 1968); novembrski SSW po 2002 v kompendiju ni zabeležen. Če se prvi obrat res zgodi okoli 5. 11., gre za dogodek pred katerim koli večjim SSW v tem zapisu – a šele po dejanskem prečkanju ničle, ne pred njim.

Pomemben odtenek novega izračuna: ker ansambli kažejo dva utripa (kratki obrat ≈ 5.–6. 11., nato okrepitev ≈ 9.–11. 11.), bo centralni datum SSW morda odvisen od tega, ali se prvi vzhodnik v dnevnem povprečju »obdrži« dovolj dolgo, da šteje, ali pa bo uradni dan obrata bližje drugemu utripu. Za zdaj oba utripa ohranjata zgodnji značaj dogodka.

Spust signala: od stratosfere proti tlom

Oslabitev vrtinca na 10 hPa se v troposfero ne prevede samodejno. Baldwin in Dunkerton sta pokazala, da se anomalije severne annularne mode po SSW pogosto, a ne vedno, spustijo od stratosfere proti tlom z zamikom dni do nekaj tednov. VRTINEC ta spust spremlja s produktom spremljanje prenosa navzdol (višina polarne kape na 10 / 100 / 1000 hPa; GEFS, IFS-ENS, AIFS-ENS).

Po izračunih 2. 11. 2026 00Z je slika na treh nivojih taka:

• na 10 hPa modelna povprečja okoli 6. 11. dosežejo zelo visok vrh anomalije; vrtinec nato ostane oslabljen še več dni;
• na 100 hPa je vrh prav tako okoli 6. 11., a se ansambli v nadaljevanju razidejo: GEFS signal postopoma izzveni, medtem ko ga IFS-ENS in AIFS-ENS ohranjata bolj odločno;
• pri tleh je analiza še v »pozitivnem« načinu (nagib k močnemu vrtincu v troposferi), na približno 15. dan pa se pojavi le rahel nagib v nasprotno smer – z velikim razponom med člani.

Evropska ansambelska veja torej spust v spodnjo stratosfero vidi precej bolj odločno kot GEFS; pri tleh pa ostaja negotovost velika. To je skladno z empiričnim pravilom, da se spust v troposfero zgodi le pri približno dveh tretjinah večjih SSW – in da zgodnji dogodki nimajo enake statistike kot januarsko–februarski.

Kaj to lahko pomeni za Evropo in Slovenijo

Če se signal v troposfero res spusti, je v severnem Atlantiku pogostejša negativna severnoatlantska oscilacija: višji tlak nad Grenlandijo in Arktiko, južneje pomaknjen curkovni tok, hladnejši in bolj suhi pogoji v severni Evropi ter bolj mokri v južni. Za Srednjo Evropo in Slovenijo to v povprečju pomeni povišano možnost hladnejših epizod in blokad z zamikom približno 1–3 tednov po obratu – torej potencialno druga polovica novembra in december, ne pa takojšnje spremembe vremena.

Trenutna troposferska slika (začetek novembra) je še drugačna: AO/NAO sta po zadnjih razpoložljivih indeksih pozitivna, nad severozahodno Evropo drži močan anticiklon, Slovenija pa je v hladnem severnem oziroma severozahodnem toku ob vzhodnem robu te blokade. To ni še odtis SSW pri tleh – je sočasno vremensko ozadje, iz katerega valovna energija prav zdaj hrani stratosfero. Morebitni Baldwin–Dunkertonov odtis bi iskali šele po utrditvi vzhodnika na 10 hPa in po morebitnem ohranjanju pozitivne anomalije na 100 hPa.

Zgodovina zgodnjih SSW kaže za naše kraje povišano, a ne zanesljivo možnost hladnejših zim glede na sodobno normalo – z izjemami. Zato ostaja smiselno sporočilo enako kot 28. 10.: najbolj zanesljiv del zgodbe je še v stratosferi; vpliv na zimo v Sloveniji je odprt scenarij z zmerno prednostjo hladnejših epizod, ne pa napoved.

Sinteza: kaj je novega od 28. oktobra

1. U60 je že daleč pod klimatologijo – nismo več v fazi »šele se bliža«, temveč tik pred formalnim obratom.
2. Verjetnost obrata v GEFS in ECMWF ENS je v oknu 5.–6. in znova 9.–11. 11. zelo visoka; AIFS-ENS v srednji vrednosti ostaja šibko zahoden.
3. Dvojni utrip (≈ 5.–6. in ≈ 9.–11. 11.) je v novih izračunih jasnejši kot pred štirimi dnevi.
4. Val 2 je v analizi še izjemno močan, a val 1 prevzema vlogo v napovedi – tip dogodka ostaja premik.
5. Spust navzdol: na 10 hPa je vrh anomalije okoli 6. 11. zelo izrazit; na 100 hPa se ansambli razhajajo (GEFS signal izzveni, IFS/AIFS ga ohranjata); pri tleh je signal šibek in negotov, a evropski ansambli ohranjanje anomalije v spodnji stratosferi vidijo zelo odločno.

VRTINEC bo v prihodnjih dneh sproti osveževal U60, verjetnost SSW, toplotni tok (val 1 / val 2) in kartico prenosa navzdol. Ključni prag ostaja preprost: prvi dan z vzhodnim U60 na 10 hPa. Dokler ga analiza ne zabeleži, govorimo o zelo verjetnem, a še ne uresničenem zgodnjem SSW.

Podatki: VRTINEC (polarnivrtinec.si) – produkti strat-ssw, strat-prop, strat-timeheight, gfs-strat wave/pch; NOAA GEFS/GFS; ECMWF IFS HRES, ENS in AIFS-ENS (odprti podatki); klimatologija NCEP/NCAR R1 1991–2020; definicija SSW Charlton in Polvani (2007); spust signala Baldwin in Dunkerton (2001).

Pripravil: Vrtinec