VRTINEC·Novice

Stratosfera

Pričakujemo najhitrejši obrat vetra v stratosferi od začetka meritev

Veter okoli polarnega vrtinca je padel pod najnižje vrednosti iz obdobja 1991–2020, vsi modeli pa okoli 11.–12. novembra kažejo kratek obrat v vzhodnik in nato hiter povratek vrtinca.

  • SSW
  • polarni vrtinec
  • U60
  • val 1
  • GEFS
  • ECMWF

Ponedeljek, 9. november 2026. Vsi grafi so izračuni VRTINEC iz teka 9. 11. 2026 ob 00 UTC (01:00 SEČ). Ure so v srednjeevropskem času (SEČ).

Jesen je čas, ko se nad Arktiko običajno gradi polarni vrtinec. Ko polarna noč zajame vse večje območje okoli tečaja, se stratosfera nad njim hitro ohlaja. Temperaturna razlika med polarnim in subtropskim pasom se veča, z njo pa se krepi zahodni veter, ki v višini okoli 30 km kroži okoli tečaja. Od oktobra do decembra se tako vrtinec praviloma iz tedna v teden krepi. Letos pa je narava ubrala drugo pot. Vrtinec je ob koncu oktobra začel nenavadno hitro slabeti, sredi tega tedna pa se bo veter na 60° severne širine po vseh modelih za nekaj dni obrnil iz zahodnega v vzhodnega. To je klasična definicija nenadne stratosferske otoplitve (SSW), le da se tokrat nakazuje zelo zgodaj v sezoni.

Kako se je začelo: valovi od spodaj

Polarni vrtinec ne oslabi sam od sebe. Energijo mu »odnašajo« planetarni valovi, ki nastajajo v troposferi ob kontrastih med kopnim in morjem ter ob velikih gorstvih, nato pa se širijo navzgor v stratosfero. Ko se tam lomijo, zavirajo zahodni tok. Merilo za to je toplotni tok v'T' na 100 hPa: večji kot je, več valovne energije prehaja iz troposfere v stratosfero.

Toplotni tok na 100 hPa (45–75° S): zgoraj vsi valovi, v sredini val 1, spodaj val 2. Črna črta je analiza, sivo klimatski razpon 1991–2020, oranžno napoved GEFS. Kar je nad sivim pasom, je nadpovprečno močno »potiskanje« valov navzgor.

Graf pokaže, kdaj se je zgodba začela. Do okoli 20. oktobra je bil tok blizu klimatske mediane, nato pa se je strmo dvignil. 40-dnevno povprečje skupnega toka je danes okoli 12,5 K·m/s, mediana za ta čas pa je okoli 9 K·m/s. Najprej je močno udaril val 2, ki je okoli 5. novembra krepko presegel zgornji rob klimatskega pasu. Večji del dela pa je opravil val 1. Njegovo 40-dnevno povprečje je zdaj okoli 5,4 K·m/s, kar je nad zgornjim robom klimatskega pasu. Zadnja dnevna analiza (8. 11.) daje za val 1 kar 6,6 K·m/s, za val 2 pa slabo negativno vrednost. Valovi od spodaj torej že dva tedna nadpovprečno pritiskajo na vrtinec.

Vrtinec izgublja hitrost

Posledica se lepo vidi na najpomembnejšem merilu, na zonalnem vetru na 60° S in 10 hPa.

Zonalno povprečen veter na 60° S in 10 hPa. Črna: analiza, tanke črte: člani GEFS, ECMWF ENS in AIFS ENS, debele: povprečja, vijolično: podaljšani GEFS (tek 8. 11.). Sivo: klima 1991–2020. Pod črto 0 je veter vzhodni.

Okoli 24. oktobra je veter dosegel še okoli 23 m/s, kar je bilo malo nad klimatsko mediano. Nato je v desetih dneh padel skoraj na nič. Od začetka novembra je črta analize celo pod najnižjimi vrednostmi, ki jih je veter za ta del leta dosegel v obdobju 1991–2020. Zadnja analiza (8. 11.) kaže 1,5 m/s. Vsi trije ansambli nato veter v sredo in četrtek potisnejo pod ničlo. GEFS ima najnižje povprečje −3,6 m/s, ECMWF ENS pa −3,4 m/s. Obrat bo torej šibak in kratek, a jasen.

Zakaj je za to krivec prav val 1, se vidi na prerezu amplitude.

Amplituda vala 1 geopotencialne višine od ekvatorja do tečaja in od tal do 1 hPa (GFS, analiza 9. 11. 00 UTC). Oranžno in rdeče je močan val 1, ki vrtinec potiska s tečaja.

V zgornji stratosferi je amplituda vala 1 izjemna: največ 1530 m pri 65° S in 1 hPa, okoli 10 hPa pa okoli 700 m. Val 1 ne razbije vrtinca na dva dela. Potisne ga s tečaja in na nasprotni strani zgradi greben visokega tlaka. Ko vrtinec izgubi simetrično lego nad tečajem, se zonalno povprečje vetra na 60° S zmanjša.

Vrhunec: vrtinec nad Skandinavijo, nad Arktiko greben

Takšna je karta 10 hPa za četrtek, 12. novembra, ob 01:00 SEČ, torej za sam vrhunec obrata.

ECMWF IFS HRES, 10 hPa, veljavno 12. 11. 2026 ob 01:00 SEČ (+72 h). Črte: geopotencialna višina (dam), barve: anomalija. Modro je hladno jedro vrtinca, rdeče visoka kapa. Spodaj levo: zonalni veter na 60° S.

Jedro vrtinca, z najnižjo višino okoli 2940 dam, je nad Norveškim morjem in Skandinavijo. Nad Arktiko, Grenlandijo in kanadskim arhipelagom pa je ogromna pozitivna anomalija, več kot 400 gpm. Model za ta termin izračuna zonalni veter na 60° S −3,6 m/s. Takšna oblika je značilna za izpodrinjeni vrtinec (displacement): vrtinec je še ohranjen, le premaknjen je stran od tečaja, na stran Evrope.

Kako trden je ta signal? Zelo.

Delež članov GEFS (31) in ECMWF ENS (50) z negativnim dnevnim povprečjem zonalnega vetra na 60° S in 10 hPa, po dnevih.

V GEFS ima obrat 10. novembra 84 % članov, 11. in 12. novembra pa vseh 100 %. V ECMWF ENS je vseh 50 članov pod ničlo od 11. do 13. novembra. Signal ni nov: vsi zagoni GEFS od 1. novembra in vsi zagoni ECMWF ENS od 3. novembra so obrat kazali pri 90–100 % članov. Od 14. novembra naprej pa nima obrata noben član več.

Prerez zonalnega vetra proti klimi pokaže še, kje je zaviranje najmočnejše.

GFS, 12. 11. 2026 ob 01:00 SEČ (+72 h). Barve: odstopanje zonalnega vetra od klime 1991–2020 (m/s), puščice: EP flux (smer in relativna jakost valovne aktivnosti).

Pri 10 hPa med 55 in 75° S je veter za skoraj 30 m/s šibkejši od klime, najmanj −30,4 m/s. Primanjkljaj sega do okoli 50 hPa. Puščice EP fluxa v stratosferi kažejo strmo navzgor in proti tečaju: valovna energija se steka prav v polarno stratosfero in tam zavira tok. Nižje, med 200 in 1000 hPa, so odstopanja majhna in razdrobljena, torej troposfera tega šoka (še) ni prevzela.

Otoplitev polarne kape in vprašanje »kapljanja« navzdol

Ko vrtinec oslabi, se zrak nad polarno kapo spušča in se pri tem segreva. To se vidi na grafu čas–višina, ki ga radi imenujemo kar »kapljajoča barva«.

ECMWF IFS HRES, polarna kapa 60–90° S. Zgoraj anomalija geopotencialne višine (m), spodaj anomalija temperature (°C). Levo od navpične črte analiza (okoli 35 dni), desno napoved do +360 h. Rdeče pomeni visoko in toplo kapo, torej šibak vrtinec.

Rdeče se je začelo graditi okoli 26. oktobra v zgornji stratosferi in se nato spuščalo. V prvem tednu novembra je anomalija višine pri 10 hPa nad 315 m, temperaturna anomalija med 10 in 50 hPa pa nad +5 °C. Pozitivna anomalija višine je v tem času segla tudi skozi spodnjo stratosfero do srednje troposfere. Na GFS-ovem standardiziranem grafu polarne kape doseže pri 10 hPa največ 5,5 σ, kar je za ta čas leta izjemno. V napovedi pa se rdeča zgoraj krči. Ob koncu teka se pri 10 hPa po ECMWF pojavijo celo negativne temperaturne anomalije. Vrtinec se bo torej ohladil in spet okrepil.

Kako hitro, kaže karta 10 hPa čez deset dni.

ECMWF IFS HRES, 10 hPa, veljavno 19. 11. 2026 ob 01:00 SEČ (+240 h). Zonalni veter na 60° S je spet +11,1 m/s.

Vrtinec se do 19. novembra po ECMWF zavrti na evrazijsko-sibirsko stran Arktike, greben pa ostane nad Grenlandijo in severno Kanado. Zonalni veter je spet zahodni, +11,1 m/s, do 24. novembra pa po ECMWF HRES in GFS naraste na okoli 30 m/s, kar je blizu klimatske mediane. Podaljšani GEFS (tek 8. 11.) ga do sredine decembra dvigne celo na okoli 45 m/s, nad mediano okoli 35 m/s. Zelo zgodnji obrat bi tako lahko sledil hiter in močan povratek vrtinca.

Kaj pa troposfera?

Tu je ključno vprašanje: ali se bo signal iz stratosfere prenesel navzdol? Vplivi SSW na vreme niso avtomatični in niti časovno določeni. Pomembno je predvsem, ali se anomalija zadrži v spodnji stratosferi, okoli 100 hPa.

Standardizirana anomalija višine polarne kape 65–90° S pri 10 hPa (zgoraj), 100 hPa (sredina) in 1000 hPa (spodaj, približek negativnega AO). Desno: delež članov z anomalijo Z100 nad +1 σ na 15. dan.

Pri 10 hPa je analiza 5,0 σ, vsi modeli pa jo do 24. novembra spustijo blizu normale. Pri 100 hPa je zdaj 1,8 σ, tu pa se modeli razidejo. GEFS do 15. dne signal skoraj izbriše (0,3 σ), ECMWF IFS-ENS in AIFS-ENS pa ga ohranita pri okoli 1,1 oziroma 1,3 σ. Razlika se vidi tudi v deležu članov z Z100 nad +1 σ na 15. dan: pri GEFS je takih le 10 %, pri IFS-ENS 48 % in pri AIFS-ENS 69 %. Pri tem velja opozorilo: povprečje celotne polarne kape med 65 in 90° S je lahko blizu normale tudi takrat, ko nad Grenlandijo vztraja močna regionalna blokada, saj jo negativne anomalije v režnjih vrtinca drugje izravnajo. Da GEFS signal na kapi skoraj izbriše, torej še ne pomeni, da blokade ni. Pri tleh je indeks zdaj −0,8 σ, kar pomeni nagib k pozitivnemu AO. Do konca napovedi se giblje okoli nič, pri ECMWF ansamblih pa okoli 17. do 19. novembra spet zdrsne na okoli −0,8 do −0,9 σ. Jasnega odtisa SSW pri tleh, ki bi kazal na negativen AO, zaenkrat ni.

GEFS povprečje, 100 hPa, tek 9. 11. 2026 ob 00 UTC, veljavno 19. 11. 2026 ob 01:00 SEČ (+240 h). Rdeče nad Grenlandijo in kanadsko Arktiko je blokada, modro južno od nje reženj vrtinca nad severnim Atlantikom. Bela navpična črta pod Evropo je napaka izrisa.
GEFS povprečje, 500 hPa, veljavno 21. 11. 2026 ob 13:00 SEČ (+300 h). Modro so doline, rdeče grebeni. Bela navpična črta pod Evropo je napaka izrisa, ne meteorološki pojav.

Kaj to pomeni v praksi, pokažeta karti GEFS na 100 in 500 hPa. Na 100 hPa je 19. novembra nad Grenlandijo in kanadsko Arktiko močna pozitivna anomalija, ki sega do roba barvne lestvice pri +200 m, južno od nje pa nad severnim Atlantikom leži reženj vrtinca. Na 500 hPa je slika skoraj enaka: 19. in 21. novembra je nad Grenlandijo izrazit greben, zahodno od Britanskega otočja globoka dolina, nad Iberskim polotokom, zahodnim Sredozemljem in severno Afriko pa greben s podaljškom proti Italiji. Ko blokada stoji v isti legi od spodnje stratosfere do srednje troposfere, je to znak, da se stratosfera in troposfera povezujeta. Takšna razporeditev, z visokim tlakom na severu in dolino južneje nad Atlantikom, spominja na negativno fazo NAO. ECMWF HRES za 19. november riše greben nekoliko zahodneje, nad severno Kanado, dolino pa od Islandije in Norveškega morja do Skandinavije, nad Sredozemljem in delom srednje Evrope pa ostaja greben. Evropa in Slovenija sta zaenkrat na topli, vzhodni strani doline, kjer z jugozahodnim tokom priteka vlaga, o čemer več v naslednjem razdelku. Ključno vprašanje je, ali se bo dolina pomaknila proti vzhodu oziroma ali se bo blokada umaknila proti zahodu. Šele takrat bi se k nam lahko odprla pot hladnejšemu zraku s severa.

Blokada nad Arktiko in atmosferska reka proti Alpam

Kako se dogajanje visoko nad Arktiko poveže z vremenom pri nas, lepo pokaže karta na 100 hPa, okoli 16 km visoko, za ponedeljek, 16. novembra. Nad tečajem in kanadsko Arktiko ter nad Uralom sta močni pozitivni anomaliji, torej topel in visok zrak, ki deluje kot blokada. Vrtinec je zato razpotegnjen v dva režnja. Eden leži nad Pacifikom in Daljnim vzhodom, drugi pa sega od severnega Atlantika prek Skandinavije proti srednji Evropi.

GEFS povprečje, 100 hPa, tek 9. 11. 2026 ob 00 UTC, veljavno 16. 11. 2026 ob 01:00 SEČ (+168 h). Rdeče je visok in topel zrak (blokada) nad tečajem in Uralom, modro sta režnja vrtinca. Evropski reženj sega od severnega Atlantika prek Skandinavije proti srednji Evropi. Bela navpična črta pod Evropo je napaka izrisa.

Zakaj je to pomembno? Ko visok tlak zasede tečaj, hladen zrak ne more več krožiti okoli njega in odteka proti jugu v režnjih. Evropski reženj se v troposferi kaže kot globoka dolina nad severnim Atlantikom in severozahodno Evropo. Na njenem jugovzhodnem boku se okrepi jugozahodni tok, ki iz subtropskega Atlantika vleče zelo vlažen zrak. Ozkemu pasu takšnega prenosa vlage pravimo atmosferska reka. Ker blokada dolino upočasni, vlaga dlje časa teče po istem koridorju.

Evropski model gre v isto smer. Na naši karti prenosa vodne pare reka v ponedeljek zjutraj z Biskajskega zaliva sega prek Francije in Nemčije, v torek, 17. novembra, pa se ena njena veja prek severne Italije in Alp potegne do Slovenije. Podobno pot kaže tudi neodvisen izračun visoke ločljivosti: zelo intenzivno jedro nad osrednjim Atlantikom 14. in 15. novembra, prihod nad Iberski polotok in zahodno Francijo 16. novembra ter šibkejši vzhodni rob nad južno Francijo, Alpami in severno Italijo.

ECMWF IFS HRES, tek 9. 11. 2026 ob 00 UTC: integrirani prenos vodne pare v ponedeljek, 16. 11., ob 07:00 in v torek, 17. 11., ob 13:00 SEČ. Oranžno in rdeče je atmosferska reka, črna črta je meja 250 kg m⁻¹ s⁻¹. Prikaz se konča pri 11° Z, zato jedro nad Atlantikom ni vidno. Trikotnik je Ljubljana. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Za Slovenijo bi to pomenilo, da vlažen jugozahodni tok ob Alpah in Dinarskem gorstvu prisilno dviga zrak. Največ padavin bi zato padlo na zahodu, v Posočju in na zahodnih pobočjih, manj pa v notranjosti in na vzhodu. Gre pa za povprečje ameriškega ansambla teden dni vnaprej in za posamezne izračune, torej za dva neodvisna namiga in ne še za napoved. Potrditev bo moral prinesti predvsem evropski ansambel v prihodnjih dneh.

Kaj to pomeni za Slovenijo

Sredi novembra se bo nad Arktiko zgodil zgodnji, kratek in šibek obrat stratosferskega vetra, ki ga modeli kažejo enotno že več kot teden dni. To samo po sebi še ne pomeni zime pri nas. Tudi tokrat velja: še zdaleč ni treba misliti, da bodo po SSW sledili snežni meteži. Po trenutnih izračunih smo v drugi polovici novembra na topli strani atlantske doline, zato se bolj kot mrzel severovzhodni dotok nakazuje atlantsko-sredozemski vzorec. Ob jugozahodnem toku pred atlantsko dolino bi bilo pri nas bolj milo, na zahodu tudi bolj vlažno. Ko pa bi greben segel nad Alpe, bi bilo bolj suho, po kotlinah pa z vztrajno meglo in ujetim hladnim zrakom pri tleh.

Negotovost je največja pri spodnji stratosferi in pri blokadi nad Grenlandijo. Če se bo anomalija pri 100 hPa zadržala, kot to bolj kaže evropski scenarij, in bo blokada vztrajala, ostaja odprta možnost, da se atlantska dolina pomakne proti Evropi in da proti koncu novembra in v začetku decembra pogosteje prodre hladen zrak. Če pa bo blokada razpadla in se bo vrtinec v decembru hitro okrepil, je bolj verjeten okrepljen zahodni tok čez Atlantik. To je za naše kraje praviloma bolj milo in bolj spremenljivo vreme. Katera pot bo prevladala, bodo pokazali naslednji dnevi. Spremljali bomo predvsem anomalijo pri 100 hPa, obstojnost grebena nad Grenlandijo in to, ali se bo vrtinec v drugi polovici novembra res tako hitro okrepil.

Gregor Skok