VRTINEC·Novice

Napovedi in trendi

Sredozemski ciklon čez naše kraje: v četrtek in petek obilne padavine, nato burja in ohladitev

Po torkovem dežju in sredinem predahu je pred nami izrazit padavinski dogodek, ki bo zahodno in osrednjo Slovenijo temeljito namočil.

  • ciklon
  • padavine
  • burja
  • ohladitev

Sreda, 11. november 2026. Vse ure so v srednjeevropskem času (SEČ). Uporabljeni so zadnji teki modelov, ki so bili ob pripravi objavljeni na polarnivrtinec.si.

Po torkovem dežju in sredinem predahu je pred nami izrazit padavinski dogodek, ki bo zahodno in osrednjo Slovenijo temeljito namočil. Da razumemo, zakaj se bo nad nami izlilo toliko vode, moramo najprej pogledati precej širše – vse do severnega Atlantika in Skandinavije.

Nad severnim Atlantikom se je jugozahodno od Islandije zadržalo območje visokega zračnega tlaka (okoli 1021 hPa), nad Skandinavijo in Baltikom pa se poglablja obsežen ciklon, ki bo v petek dosegel okoli 979 hPa. Takšna razporeditev polarni curek potiska južneje od običajnega. Atlantske motnje zato ne potujejo čez Britansko otočje proti Skandinaviji, ampak se spuščajo proti Iberskemu polotoku in naprej v Sredozemlje. Na karti za četrtek opoldne lepo vidimo to »južno pot«: en ciklon (993 hPa) je zahodno od Biskajskega zaliva, drugi (990 hPa) že nad Lionskim zalivom in Balearskim morjem, Slovenija pa je v toplem in vlažnem jugozahodnem toku pred njima, s T850 okoli +8 °C.

ECMWF IFS 9 km, tek 11. 11. 2026 ob 00 UTC, veljavno v četrtek, 12. 11., ob 13:00. Bele črte so izobare (vsake 4 hPa), barve temperatura na 850 hPa, črne črte višina ploskve 500 hPa. Ciklon nad zahodnim Sredozemljem in obsežen ciklon nad Skandinavijo sta ključna igralca tega dogodka. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Rojstvo in pot ciklona

Ko višinska dolina z zahoda doseže zahodno Sredozemlje, nad toplim morjem steče klasična ciklogeneza. Morje je novembra še razmeroma toplo, zato zrak nad njim nabere ogromno vlage. ICON-EU in HARMONIE DINI imata središče ciklona v četrtek zjutraj in dopoldne nad Balearskim morjem in Lionskim zalivom pri okoli 990–994 hPa, v četrtek zvečer nad severno Italijo (989 hPa), v noči na petek pa že nad našimi kraji oziroma tik ob njih. Zračni tlak v Ljubljani bo po ICON-EU padel s 1004,5 hPa v četrtek ob 1. uri na okoli 990 hPa v noči na petek. ECMWF ima ob istem času zaprto središče s 987 hPa nad Beneškim zalivom.

ECMWF IFS 9 km, tek 11. 11. ob 00 UTC, veljavno v petek, 13. 11., ob 01:00. Ciklon (987 hPa) je nad Beneškim zalivom, Slovenija pa je v toplem sektorju s T850 med +10 in +12 °C. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Prav v tem času, v toplem sektorju pred ciklonom, bo dotok vlage najmočnejši. Jugozahodni do južni veter bo vlažen zrak z Jadrana potiskal naravnost na dinarsko-alpsko pregrado: Snežnik, Javornike, Trnovski gozd, Banjško planoto, Julijce in Kamniško-Savinjske Alpe. Ko se mora zrak dvigniti čez relief, se ohlaja, vlaga se zgošča in pada kot dež. Ta orografski dvig je glavni razlog, da bodo količine na zahodu in jugozahodu nekajkrat večje kot na severovzhodu, ki ostaja v zavetrju.

Za ciklonom pa že čaka hladna fronta. Hladen zrak, ki ga skandinavski ciklon potiska proti jugu, bo v petek zaobjel tudi naše kraje, in prav prehod te fronte bo drugo dejanje dogodka. Animacija simulirane radarske odbojnosti ICON-CH2 pokaže obe dejanji. Najprej se v četrtek zvečer in v noči na petek nad zahodom razvije širok pas močnih padavin, ki se od Posočja čez Notranjsko vleče do Snežnika in Gorskega kotarja. To je vlažen tok v toplem sektorju, ki ga relief prisili v dvig. Nato se v petek dopoldne izoblikuje izrazita linija od Goriške čez Ljubljansko kotlino do Dolenjske in Bele krajine, ki se do popoldneva pomakne nad Kras, Brkine, Snežnik in Kočevsko ter zvečer izgine proti Kvarnerju.

ICON-CH2 (MeteoSwiss), tek 11. 11. 2026 ob 06 UTC: modelska radarska odbojnost (DBZ_CMAX, največja v stolpcu, ne pretvorba iz padavin), urni koraki od četrtka, 12. 11., ob 18:00 do petka, 13. 11., ob 21:00. V noči na petek je viden širok pas pred fronto v toplem sektorju nad zahodom in jugozahodom. V petek dopoldne se ob prehodu hladne fronte izoblikuje linija čez osrednjo Slovenijo, ki se proti jugu in jugozahodu pomika z vse močnejšimi celicami. Okoli 14. ure je odbojnost nad Krasom in Brkini do okoli 55 dBZ. Paket Alpe–Jadran, ~2 km. Vir: MeteoSwiss ICON-CH2, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Četrtek: od rahlega dežja do nočnega vrhunca

Na Primorskem in Notranjskem bo deževati začelo že v četrtek zjutraj, čez dan se bodo padavine razširile nad vso zahodno in osrednjo Slovenijo. Naš model WRF 0,5 km za Ljubljansko kotlino lepo pokaže, kako jugozahodni tok riše padavine v pasovih, poravnanih z vetrom. Največ dežja je že dopoldne nad Logaškim in Vrhniškim, kjer zrak prvič naleti na višji svet.

WRF 0,5 km (VRTINEC), tek 11. 11. ob 00 UTC, skupne padavine od začetka teka do četrtka, 12. 11., ob 13:00. Večina vsote je padla v četrtek dopoldne; do konca srede model nad Ljubljano ne da niti 1 mm. Pasovi od jugozahoda proti severovzhodu kažejo smer dotoka vlage. Vir: VRTINEC WRF 0,5 km, robni pogoji ICON-EU.

Pravi vrhunec bo v četrtek zvečer in v noči na petek, ko bo nad nami prehajal topli sektor ciklona. Med 19. uro in 1. uro zjutraj modeli v Posočju (Bovec) dajejo v šestih urah od 26 do 81 mm; najbolj mokri, ICON-CH2, HARMONIE DINI in C-LAEF, od 67 do 81 mm. Urne intenzivnosti bodo na zahodu ponekod od 10 do 18 mm na uro. V Ljubljani je v istih šestih urah razpon od okoli 17 do 52 mm, odvisno od tega, kako daleč na vzhod model potegne najmočnejši pas.

Urne padavine za Bovec, Ljubljano, Postojno in Koper po štirih modelih (najbližja točka mreže). Črtkani črti označujeta polnoč. Glavni vrh je v noči s četrtka na petek, drugi, šibkejši val pa v petek popoldne na jugozahodu. Viri: MeteoSwiss, GeoSphere Austria, ALADIN-SI, DWD, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.

Petek: prehod hladne fronte

V petek zjutraj bo središče ciklona že vzhodno od nas, nad Madžarsko (okoli 990 hPa). Zračni tlak bo tedaj povsod pri nas na dnu, po ICON-CH2 med 989 in 991 hPa med polnočjo in 4. uro. Padavine bodo za nekaj ur popustile. Nato bo čez Slovenijo prešla hladna fronta, in to ne od zahoda, kot smo vajeni, ampak od severovzhoda proti jugozahodu. Hladen zrak namreč priteka okoli zadnje strani ciklona, s severa in severovzhoda, kamor ga potiska skandinavski ciklon.

Po ICON-CH2 se to lepo vidi v podatkih. Temperatura na 850 hPa začne nad Prekmurjem padati že po 4. uri zjutraj in je v Murski Soboti do 13. ure s +9 °C padla na okoli 0 °C. V Celju pade z okoli +9 na +1 °C, v Ljubljani do 13. ure na +2,5 °C in do 19. ure pod ničlo. Na Goriškem in ob Obali je ohladitev počasnejša, do večera pade na okoli +4 °C. Prav tako potuje padec temperature pri tleh. V Murski Soboti se začne okoli 8. ure, v Celju in na Kočevskem okoli 10., v Ljubljani po 13., v Novi Gorici in Kopru pa šele po 14. uri, ko se v nekaj urah ohladi za okoli 4 °C. Hkrati veter obrne smer. V Kopru jugozahodnik do dopoldneva še vztraja, okoli poldneva pa ga zamenja veter iz vzhoda do severovzhoda, ki se razvije v burjo. Za fronto začne tlak strmo naraščati.

Prehod fronte bo prinesel izrazit pas padavin. Na animaciji odbojnosti je to linija, ki je v petek okoli 9. ure nad osrednjo Slovenijo, okoli 14. ure pa nad Krasom, Brkini, Snežnikom in Kočevskim. V njej so posamezne celice z odbojnostjo nad 50 dBZ, kar pomeni kratkotrajne nalive, ki padejo na že povsem namočena tla. Ozračje sicer ne bo izrazito labilno. CAPE je nad kopnim pri večini modelov pod okoli 200 J/kg, pri posameznih do okoli 400–500 J/kg, nad severnim Jadranom in Kvarnerjem pa v petek okoli poldneva do okoli 600–800 J/kg. Kljub temu ICON-CH2 ob fronti kaže potencial za strele, C-LAEF pa tudi posamezne strele, in to najbolj izrazito v petek med 12. in 16. uro na Krasu, v Brkinih in ob Obali, prav tam, kjer so celice v animaciji najmočnejše. Posamezno grmenje ob prehodu fronte zato ni izključeno. Šibkejši signal je tudi v noči na petek nad morjem in na jugu države. Nad Ligurskim morjem in Jadranom se bo hkrati izoblikovalo novo, plitvejše območje nizkega tlaka, ki ga ICON-EU v petek zvečer postavi nad srednji Jadran pri okoli 1002 hPa. Zato bo na jugu in jugozahodu v petek čez dan še en val padavin, tokrat že ob burji. Najbolj prizadeti bodo Notranjska, Kras, Obala in Kočevsko: ICON-CH2 ima v Postojni med 13. in 19. uro še 38 mm, v Kopru 28 mm. Ko linija zvečer zdrsne proti Kvarnerju, se padavine pri nas hitro končajo.

ECMWF IFS 9 km, tek 11. 11. ob 00 UTC, veljavno v petek, 13. 11., ob 13:00. Hladen zrak (modri odtenki) prodira od severa čez srednjo Evropo, skandinavski ciklon ima okoli 979 hPa, nad Britanskim otočjem je visok tlak (1020 hPa). Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Za fronto bo razlika v tlaku med srednjo Evropo in severnim Jadranom v petek popoldne velika. Tlak v Ljubljani bo po ICON-EU od noči na petek do noči na soboto narasel za skoraj 30 hPa, na okoli 1019 hPa. To je recept za burjo.

ICON-EU (DWD), tek 11. 11. ob 00 UTC, največji sunki vetra med 15. in 16. uro v petek, 13. 11. Burja se okrepi na Krasu, v Vipavski dolini in ob Obali (v Kopru 63 km/h, v Trstu 80 km/h), najmočnejša pa je v pasovih nad Kvarnerjem. Vir: DWD, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Veter bo med dogodkom obrnil smer. V četrtek zvečer in v noči na petek bo ob južnem do jugozahodnem vetru na Nanosu in v višjih legah Primorske v sunkih od okoli 70 do 100 km/h, v Kopru od 50 do 80 km/h. Ob prehodu hladne fronte, v petek od poldneva naprej, bo zapihala burja iz smeri vzhod–severovzhod. V Kopru so sunki po modelih okoli 50 do 70 km/h, na Krasu do okoli 65–70 km/h, na Nanosu pa ICON-CH2 kaže tudi več kot 110 km/h, ICON-EU pa okoli 70 km/h.

Koliko dežja? Številke po regijah

Primerjava šestih modelov visoke ločljivosti za obdobje od četrtka ob 1. uri do petka ob 19. uri ima isti vzorec pri vseh. Najbolj namočen je pas od Posočja čez Idrijsko in Notranjsko do Snežnika, nato Ljubljanska kotlina in Gorenjska, precej manj pa severovzhod. Največje vsote so pri skoraj vseh modelih na območju Snežnika, od 178 (ALADIN-SI) do 265 mm (C-LAEF). ICON-2I največ, 231 mm, nariše na Trnovskem gozdu. Na približno treh četrtinah površine države modeli dajejo več kot 50 mm, na petini do tretjini pa več kot 100 mm.

Padavine od četrtka, 12. 11., ob 01:00 do petka, 13. 11., ob 19:00. Številke ob krajih so vrednosti na najbližji točki mreže, spodaj desno pa največja vrednost v Sloveniji. HARMONIE DINI seže le do petka ob 13:00. Viri: MeteoSwiss, GeoSphere Austria, ALADIN-SI, DWD, ItaliaMeteo–ARPAE, DMI, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.

Razponi med petimi modeli (ICON-CH2, C-LAEF, ALADIN-SI, ICON-EU, ICON-2I) za isto obdobje:

  • Posočje (Bovec, Kobarid): 86–149 mm
  • Idrijsko (Idrija): 104–138 mm
  • Vipavska dolina in Goriška: Ajdovščina 87–142 mm, Nova Gorica 81–100 mm
  • Notranjska: Postojna 113–143 mm, Ilirska Bistrica 87–126 mm
  • Obala (Koper): 59–117 mm
  • Ljubljana: 69–116 mm, Gorenjska (Kranj): 64–107 mm
  • Kočevsko: 67–92 mm, Dolenjska (Novo mesto): 42–64 mm
  • Celje: 47–87 mm, Maribor: 25–48 mm, Murska Sobota: 18–38 mm
Iste vsote po krajih in modelih. Na zahodu in jugozahodu se modeli razhajajo predvsem v tem, ali največ dežja pade v Posočju (C-LAEF, ICON-2I) ali bolj na Notranjskem in ob Obali (ICON-CH2, ALADIN-SI). Viri: MeteoSwiss, GeoSphere Austria, ALADIN-SI, DWD, ItaliaMeteo–ARPAE, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.

Na kartah dveh kilometrskih modelov se lepo vidi, kako natančno padavine sledijo reliefu. Pas nad 100 mm se drži pobočij, obrnjenih proti jugozahodu, kotline za njimi pa dobijo opazno manj.

ICON-CH2 (MeteoSwiss), tek 11. 11. ob 06 UTC: padavine od četrtka, 12. 11., ob 01:00 do sobote, 14. 11., ob 01:00 (48 ur). Največ v Sloveniji 244 mm na območju Snežnika. Prikaz iz paketa ~2 km. Vir: MeteoSwiss, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.
C-LAEF 1 km (GeoSphere Austria), tek 11. 11. ob 06 UTC: padavine od četrtka, 12. 11., ob 01:00 do petka, 13. 11., ob 19:00 (konec teka). C-LAEF je med vsemi najbolj moker v Posočju in na Snežniku (do 265 mm). Vir: GeoSphere Austria, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.

Kaj pravijo ansambli

Ansambli z mrežo 0,25° reliefa ne razločijo tako podrobno, zato vrhov ob pobočjih ne ujamejo, za oceno negotovosti pa so nepogrešljivi. Pri ECMWF ENS je v Ljubljani do sobote zjutraj povprečje ansambla okoli 75 mm, deterministični IFS okoli 80 mm, posamezni člani pa od okoli 45 do 110 mm. Pri Novi Gorici je povprečje okoli 90 mm, razpon članov pa od okoli 65 do 130 mm. Umetnointeligenčni AIFS ENS daje v Ljubljani zelo podobno sliko, s povprečjem blizu 80 mm. Pomembno je, da se strm vzpon krivulj pri vseh članih zgodi v istem oknu, od četrtka opoldne do petka opoldne. O času dogodka torej skoraj ni dvoma, odprta ostaja predvsem količina.

ECMWF ENS, tek 11. 11. ob 00 UTC, Ljubljana: kumulativa padavin vseh 50 članov (sivo), povprečje (zeleno) in IFS HRES (modro). Glavni skok je med četrtkom in petkom. Opazen je tudi naslednji, šibkejši val v začetku prihodnjega tedna. Vrednosti so odčitane z grafa. Vir: ECMWF, CC BY 4.0, izris VRTINEC.
ECMWF ENS, tek 11. 11. ob 00 UTC, Nova Gorica. Vir: ECMWF, CC BY 4.0, izris VRTINEC.
ECMWF AIFS ENS, tek 11. 11. ob 00 UTC, Ljubljana, 51 članov. Vir: ECMWF, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Meja sneženja: najprej zelo visoko, nato strm padec

V toplem sektorju bo meja sneženja zelo visoko. V četrtek bo med 2400 in 2700 metri, v noči na petek pa se bo ponekod dvignila celo na 2900 do 3100 metrov. T850 nad Ljubljano bo v noči na petek dosegla okoli +10 do +11 °C. Takrat bo deževalo tudi na Kredarici. Preobrat prinese petkova hladna fronta. Nad Ljubljano bo T850 do popoldneva padla na okoli 0 °C, meja sneženja pa ob 14. uri na okoli 1250–1370 m, ob 17. uri na 850–1020 m in do polnoči na 600–700 m. Ključno je, da bo takrat padavin že zelo malo. V nižinah bo zato padal le dež, sneg pa bo pobelil gore. Sviščaki na 1300 m bodo v petek zvečer po ICON-CH2 dobili do okoli 7 cm snega, C-LAEF daje okoli 3 cm. Na Kaninu bo novega snega od 5 do 9 cm.

ICON-CH2, tek 11. 11. ob 06 UTC, Ljubljana: T2m in T850 (zgoraj), modelska meja sneženja SNOWLMT (sredina) in urne padavine (spodaj). T850 pade pod 0 °C v petek okoli 19. ure, ko je padavin že malo. Skupaj 90 mm, vse v obliki dežja. Vir: MeteoSwiss, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.
ICON-CH2, tek 11. 11. ob 06 UTC, Sviščaki (1302 m): v petek zvečer padavine preidejo v sodro in sneg, model nato nakaže do okoli 7 cm snežne odeje. Vir: MeteoSwiss, CC BY 4.0, obdelava VRTINEC.

Kaj to pomeni na terenu

Po torkovem dežju so tla že namočena, zato bo velik del četrtkove in petkove vode hitro odtekel. Ob takšnih količinah in intenzivnostih v hribovitem zahodu je treba računati z izrazitim naraščanjem hudournikov in rek v Posočju, na Idrijskem, Cerkljanskem in v Vipavski dolini. Kraški svet se na takšne vsote odzove z zamikom: Ljubljanica, Unica in kraška polja lahko poplavljajo še dneve po tem, ko bo dež že ponehal. Na jugu je treba spremljati Reko in Kolpo, saj bo nad Snežnikom in Gorskim kotarjem padlo daleč največ. Ob močnem dežju bodo mogoči tudi zemeljski plazovi in zastajanje vode na cestah. Ob Obali bo v petek popoldne ob burji in dežju neprijetno, v višjih legah pa bo burja ob sunkih nad 100 km/h že nevarna.

Od česa je odvisna negotovost

Največja neznanka je natančna pot središča ciklona v noči na petek. ECMWF ga ima nad Beneškim zalivom, ICON-EU in DINI pa malenkost vzhodneje, nad našimi kraji. Razlika v legi središča je več kot sto kilometrov, prav ta pa odloči, ali se najmočnejši pas zgosti v Posočju ali bolj na Notranjskem in v Ljubljanski kotlini. Zato se modeli v Ljubljani razhajajo od okoli 70 do skoraj 120 mm. Druga neznanka je hitrost hladne fronte. ALADIN-SI in C-LAEF imata ohladitev v višinah nad Ljubljano že dopoldne, ICON-CH2 nekoliko kasneje. Od tega je odvisno, koliko časa bo jugozahod še v vlažnem toku in kako izrazit bo petkov drugi val na jugu, skupaj z novim nizkim poljem nad Jadranom. Bolj kot ena sama številka je zato pomemben vzorec, o katerem so si vsi izračuni enotni: vrhunec v noči s četrtka na petek, največ na zahodu in jugozahodu ter malo na severovzhodu, nato v petek prehod hladne fronte z nalivi, burjo in ohladitvijo. Po petkovem prehodu bo sobota ob burji suha, ansambli pa že nakazujejo, da bo v začetku prihodnjega tedna spet nekaj dežja.

Pripravil: Gregor Skok