VRTINEC·Novice

Analize dogodkov

19. november 1999: sredozemski ciklon nad mrzlim zrakom – sneg po vsej notranjosti, največ novembrskega snega v desetletjih

Analize dogodkov · 19. november 2026

  • sneg
  • ciklon

Sredi novembra 1999 je bila jesen še topla, nato pa se je v manj kot tednu dni vse obrnilo v pravo zimo. V petek, 19. novembra, je nad severnim Jadranom tik južno od nas prešel globok sredozemski ciklon. Ker je bil pod njim in okoli njega ves zrak nad Slovenijo že pod lediščem, so padavine povsod v notranjosti padale kot sneg, tudi po najnižjih dolinah Dolenjske, Bele krajine in Štajerske. V Kočevju, Postojni, Celju in Črnomlju po meritvah novembra še nikoli prej ni bilo toliko snega. Za razliko od mnogih drugih sredozemskih ciklonov tokrat toplejši zrak z juga ni prodrl nad nas, zato se sneg ni spremenil v dež in je obležal skoraj do konca meseca.

Širša slika: blok nad Britanskim otočjem in hladen zrak s severa

Začetek novembra je bil za letni čas zelo topel, nato pa se je zračni tok nad Evropo preuredil. Okoli 10. novembra se je nad Britanskim otočjem in Severnim morjem utrdil močan anticiklon, ki je zahodni zračni tok zaprl. Na njegovi vzhodni strani je zračni tok zavil s severa in severovzhoda, nad Skandinavijo pa se je vse bolj poglabljala hladna dolina, ki se je razpotegnila do Sredozemlja.

Torek, 16. 11.: anticiklon nad Atlantikom, hladna dolina od Skandinavije do Sredozemlja. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Pri nas se je 15. novembra močno ohladilo, sneg je ponekod že segel do nižin, rahlo je snežilo tudi naslednji dan. Na Primorskem in v Vipavski dolini je zapihala burja. Hladen zrak je zapolnil kotline in doline, temperatura je bila tudi čez dan okoli ledišča. Kot pri mnogih večjih sneženjih v nižinah je bila to podlaga: ko je kasneje prišla vlaga, ni bilo več toplega sloja, ki bi sneg stopil v dež.

Noč na 16. 11.: hladen zrak (modro) se s severovzhoda razlije čez srednjo Evropo do Alp in Jadrana. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

17. in 18. november: prvo obilno sneženje

Nad Atlantikom se je greben znova dvignil, z njegove vzhodne strani pa se je z Severnega morja proti Nemčiji in Alpam spustila nova, še globlja dolina. Pred njo je nad Severno Italijo začel padati zračni pritisk. V sredo, 17. novembra, zvečer je Slovenijo zajelo močnejše sneženje, najobilnejše je bilo ponoči na jugu in jugovzhodu. Na Kočevskem, Notranjskem in Dolenjskem je do jutra zapadlo okoli 30 cm snega. Čez dan se je deloma razjasnilo, a sneg je ostal, saj se temperatura tudi v nižinah ni dvignila dosti nad ničlo.

Noč na 18. 11.: sneženje zajame vso Slovenijo (pike: večina padavin kot sneg). Ničta izoterma je povsod v notranjosti pri tleh. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Petek, 19. november: ciklon prečka severni Jadran

Odločilno se je zgodilo v noči na petek. Višinsko jedro hladnega zraka je zdrsnilo čez Alpe, nad Genovskim zalivom pa se je v nekaj urah razvil globok ciklon. Takšen razvoj je za Genovski zaliv značilen: Alpe hladen zrak s severa zadržijo in ga preusmerijo, v njihovem zavetrju pa se pritisk hitro niža, nad toplim morjem pa ciklon dobi še dodatno energijo. Ciklon se je že v petek zjutraj pomaknil nad severni Jadran in Istro, kjer je bil pritisk po ERA5 najnižji, nato pa se je čez dan premikal proti vzhodu, čez Hrvaško proti Srbiji in Madžarski.

Petek, 19. 11., ponoči: višinska kotlina nad srednjo Evropo, nov ciklon nad Genovskim zalivom in Tirenskim morjem. Vir: ERA5, izris VRTINEC.
Animacija: zračni pritisk in višina 500 hPa, Evropa, vsakih 12 ur od 15. do 22. 11. 1999. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Slovenija je bila na severni strani ciklona. Tam se vlažen sredozemski zrak dviga nad hladnim slojem pri tleh, pri tem se ohlaja, vlaga pa se izloča v obliki padavin. Pri nas je pri tleh ves čas pihal šibek severovzhodni do vzhodni veter, ki je hladen zrak še dovajal. Ničta izoterma je bila zato povsod v notranjosti pri tleh in je snežilo do najnižjih krajev – tudi tam, kjer ob sredozemskih ciklonih navadno dežuje. Snežilo je gosto in vztrajno, sneg je bil težak. Najmočnejše padavine so bile nad Kočevsko, Gorskim kotarjem in Notranjsko, kjer je zračni tok naletel na Dinarsko gorstvo. Na Primorskem je ob burji deževalo, ob morju snega ni bilo.

Petek dopoldne: ciklon nad Istro in Kvarnerjem, največ padavin nad Kočevsko in Gorskim kotarjem. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Ko se je ciklon odmikal proti vzhodu, je sneženje zajelo še Štajersko, Kozjansko in Prekmurje. Do sobotnega jutra je v Kočevju zapadlo 40 cm novega snega, na Kozjanskem ter v okolici Laškega, Šentjurja in Maribora okoli 35 cm. Isti ciklon je povzročil nepričakovano obilno sneženje tudi na Hrvaškem, v Bosni je ponekod zapadlo do meter snega, ob dalmatinski obali pa je divjalo neurje.

Noč na 20. 11.: ciklon se odmakne proti vzhodu, sneženje se razširi nad vzhodno Slovenijo. Vir: ERA5, izris VRTINEC.
Animacija: padavine v 12 urah, sneg in ničta izoterma, Alpe in Slovenija, vsakih 12 ur od 15. do 22. 11. 1999. Vir: ERA5, izris VRTINEC.
Potek v Ljubljani po ERA5: od 16. 11. naprej vse padavine kot sneg, ničta izoterma (roza) skoraj ves čas pri tleh. Pritisk je bil najnižji v petek, 19. 11., dopoldne. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Sobota, 20. november: bela pokrajina in mraz

V soboto se je razjasnilo. Nad svežo snežno odejo se je zrak ponoči močno ohladil, v Celju in Mariboru se je ohladilo pod –10 °C. Snežna odeja je bila takrat najvišja na jugu in jugovzhodu: tam je zapadlo največ snega, hkrati pa je bil to del države, kjer se je hladen zrak najbolj trdno zadrževal.

Snežna odeja v soboto zjutraj: največ snega na Kočevskem, Notranjskem, v Idrijskem hribovju in na Kozjanskem. Na Obali in v Vipavski dolini snega ni bilo. Vir podatkov: ARSO, izris VRTINEC.

Nedelja, 21. november: še en val snega

Višinska dolina je ostala nad srednjo Evropo, nad Genovskim zalivom pa se je razvil nov, šibkejši ciklon. Ta je 21. novembra prav tako prešel čez severni Jadran. Spet je snežilo po vsej notranjosti, tokrat več na zahodu in v osrednji Sloveniji, in snežna odeja se je še odebelila. Na Primorskem je ponovno zapihala burja. V ponedeljek je bila snežna odeja v večjem delu države najvišja, nato pa je sledilo jasno in zelo mrzlo vreme z jutranjimi temperaturami okoli –15 °C po mraziščih.

Noč na 22. 11.: drugi ciklon nad severnim Jadranom, spet sneg po vsej notranjosti. Vir: ERA5, izris VRTINEC.
Sneg je padal v treh valovih: v noči na 18. november, od 18. do jutra 20. novembra in v noči na 22. november. Vir podatkov: ARSO, izris VRTINEC.
Ponedeljek, 22. 11., zjutraj: snežna odeja v večjem delu države najvišja. Vir podatkov: ARSO, izris VRTINEC.
Kje je po ERA5 padlo največ snega: južna in osrednja Slovenija ter Gorski kotar. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Kaj je ostalo zapisano

Po nižinah je bila snežna odeja za november nenavadno debela. Na Kočevskem in Notranjskem je segala več kot pol metra, v Beli krajini in nižinah Dolenjske okoli pol metra, v Prekmurju okoli 30 cm. V Celju, Postojni, Kočevju in Črnomlju novembra še nikoli prej niso izmerili toliko snega. Snežna odeja je v večjem delu notranjosti obležala do konca meseca, po nižinah se je zadrževalo jezero hladnega zraka. Burja je na Primorskem in Notranjskem povzročala dodatne težave.

Izmerjeno: največja višina snežne odeje 15.–23. 11. 1999 – Kočevje 65 cm, Postojna 60 cm, Črnomelj (Dobliče) 60 cm, Novo mesto 50 cm, Rateče 45 cm, Maribor 35 cm, Celje 32 cm, Ljubljana 30 cm, Murska Sobota 30 cm; Turški Vrh v Halozah (282 m) 79 cm; Trava in Mrzla Rupa 105 cm; Kredarica 100 cm. Najnižje temperature po sneženju: Nova vas na Blokah –16,6 °C, Postojna –15,6 °C, Maribor (letališče) –14,4 °C.

Dodatek 1: Zakaj se je to zgodilo – greben nad Atlantikom in lom vala

Na začetku tega dogodka je bila blokada. Okoli 10. novembra se je nad Britanskim otočjem utrdil močan anticiklon. Takšen visok pritisk zaustavi zahodni zračni tok, ki pozimi k nam navadno prinaša bolj milo vreme z Atlantika. Zračni tok se mora takrat ovinkasto prebijati okoli ovire: na vzhodni strani bloka zavije s severa, hladen zrak pa se razlije proti jugu.

Od bloka nad Britanskim otočjem do višinskega jedra hladnega zraka nad Alpami. Barve: odstopanje višine 500 hPa od povprečja. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Prvi blok je okoli 15. novembra popustil in hladen zrak je s severa pritisnil proti Alpam. Nato se je greben nad vzhodnim Atlantikom znova dvignil, tokrat še bolj strmo, proti Islandiji. Na njegovi zahodni strani je proti severu pritekal topel zrak, na vzhodni pa je hladen zrak z Arktike drsel naravnost proti jugu. Tako je med 17. in 19. novembrom nad srednjo Evropo nastala globoka, ozka dolina.

Topel zrak (rdeče) se po zahodni strani grebena dvigne proti Islandiji, hladen (modro) se po vzhodni strani razlije čez srednjo Evropo. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Na tropopavzi, meji med troposfero in stratosfero, se je to pokazalo kot lom vala. Jezik hladnega zraka iz spodnje stratosfere se je čez Nemčijo potegnil vse do Alp in Genovskega zaliva. Ko tak jezik pride nad toplo morje, pod njim zelo hitro nastane ciklon. Nad Atlantikom je ob tem pihal izjemno močan višinski veter. Ciklon nad Genovskim zalivom je bil zato kratkotrajen, a zelo izrazit.

Modro in zeleno: zrak iz spodnje stratosfere, ki se spusti nizko. Jezik se iz Severnega morja potegne do Alp. Bele črte: najmočnejši višinski veter. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

Je imela vlogo stratosfera? Polarni vrtinec je bil pred dogodkom za letni čas rahlo močnejši od povprečja, oslabel je šele po njem. Tudi indeks NAO je bil le kratko in šibko negativen, ob samem sneženju pa že spet pozitiven. Dogodek torej ni bil posledica oslabitve polarnega vrtinca. Šlo je za troposferski proces: blokada, val, ki se je lomil, in Alpe, ki so ciklon sprožile.

Dodatek 2: Tropsko ozadje – MJO, La Niña in orkan Lenny

V tropih je bilo ozadje izrazito. Na Tihem oceanu je vladala izrazita La Niña. Madden-Julianova oscilacija (MJO), ki počasi potuje vzdolž ekvatorja, je bila v prvi polovici novembra zelo močna. Nevihtna oblačnost se je več tednov zadrževala nad Pomorsko celino med Indijskim in Tihim oceanom (fazi 5 in 6), sredi meseca pa se je MJO pomaknila v fazo 7.

Zeleno: več tropskih neviht od povprečja. Konvekcija se več tednov drži nad Pomorsko celino, MJO je v začetku novembra zelo močna. Vir: NOAA, BoM, izris VRTINEC.

Takšna tropska konvekcija v višinah sproži Rossbyjeve valove, ki potujejo čez Tihi ocean in Severno Ameriko proti Atlantiku. Zaporedje 15.–19. novembra se lepo ujema s tako sliko: greben nad zahodno Severno Ameriko, dolina nad vzhodno, greben nad Atlantikom in globoka dolina nad Evropo, kjer je nastal naš ciklon.

Grebeni (rdeče) in doline (modro) si sledijo od Tihega oceana čez Severno Ameriko in Atlantik do Evrope. Vir: ERA5, izris VRTINEC.

V istih dneh je v Karibih divjal orkan Lenny, zelo močan pozni orkan. Nenavadno se je premikal od zahoda proti vzhodu in 17. novembra dosegel 4. stopnjo. Ostal je v tropih, zato na Evropo ni neposredno vplival, njegova vlaga do nas ni prišla. Snežni oblaki nad Slovenijo so vlago dobili predvsem iz Sredozemlja.

Lenny je ostal v Karibih, vlažen tropski zrak se ni povezal s ciklonom nad Jadranom. Vir: ERA5, NOAA, izris VRTINEC.
Orkan Lenny na satelitski sliki 17. 11. 1999, ko je bil najmočnejši. Foto: NOAA, Wikimedia Commons, javna last.

Pri tem je treba biti pošten. Raziskave kažejo, da je po fazah 6–8 MJO v naslednjih 1–2 tednih v povprečju več vremenskih vzorcev z blokadami in negativnim NAO nad Atlantikom. To pa je statistična povezava, ki velja za veliko primerov skupaj, ne pravilo za vsak posamezen dogodek. V novembru 1999 se zaporedje časovno ujema, valovni vlak čez Severno Ameriko je viden, a NAO ni postal izrazito negativen. Iz enega primera ne moremo dokazati, da je MJO sneženje povzročila – lahko je le povečala možnost za takšen vzorec.

Zakaj je bil ta dogodek poučen

Sredozemski ciklon nad Jadranom prinese največ padavin, odločilno pa je, kakšen zrak je pod njim. Ob mnogih ciklonih z juga priteče toplejši zrak in sneg po nižinah preide v dež – tako je bilo na primer konec novembra 2005. Novembra 1999 pa je ciklon prešel južno od nas, Slovenija je ostala na njegovi hladni, severni strani, pri tleh pa je ves čas pihal hladen severovzhodnik. Zato je snežilo do najnižjih krajev in snežna odeja je zrasla tam, kjer je je novembra navadno najmanj: na jugu in jugovzhodu države.

Pri napovedi takšnih situacij je ključna pot ciklona. Le nekaj deset kilometrov severneje in toplejši zrak bi dosegel Belo krajino in Posavje, sneg bi tam prešel v dež. Le nekoliko južneje in padavine bi bile šibkejše.

Karte: reanaliza ERA5 (Copernicus C3S/ECMWF), izris VRTINEC. Reanaliza ima mrežo okoli 25 km, zato so gore v njej zglajene, padavine pa niso meritve. Izmerjeni podatki: ARSO, arhiv meritev; T. Cegnar, Podnebne značilnosti v Sloveniji v letih 1999 in 2000, Ujma 14–15. Ozadje: I. H. Bulić, Il Nuovo Cimento C 2005; NOAA (OLR, HURDAT2, NAO), BoM (MJO).

Gregor Skok