Polarni vrtinec razpada že v začetku novembra, pri nas pa prihaja jugozahodnik

Stratosferski polarni vrtinec je v začetku novembra izjemno oslabljen, zahodnik na 10 hPa se že obrača. Pri tleh do konca tedna še anticiklon z meglo in slano, nato pa se z Atlantika približa dolina in z njo jugozahodni tok – tipično z več padavinami na zahodu kot na severovzhodu.

polarni vrtinec
SSW
jugozahodnik
MJO
padavine

Četrtek, 5. november 2026, 04:45 SEČ

Kaj se dogaja s polarnim vrtincem

Nad severnim polom se vsako jesen, ko se polarna noč poglobi, v stratosferi med približno 15 in 50 km višine oblikuje obsežen ciklonski vrtinec. Okoli njega piha zahodni veter; ko se ta obrne v vzhodnik, govorimo o nenadnem stratosferskem ogrevanju in razpadu vrtinca. Takšni dogodki so značilni za januar in februar, november pa je zanje zelo zgodaj.

Letos je drugače. Vrhunec vrtinca v polarni stratosferi je že zdavnaj izgubil moč: nad polom namesto kompaktnega ciklona leži greben, ostanka vrtinca pa sta potisnjena proti Evraziji in Severni Ameriki. Tako glavni tek ECMWF kot ansambel kažejo, da se zonalni zahodnik na 10 hPa pri 60° s. g. š. v teh dneh obrne v šibek vzhodnik. To je za začetek novembra izjemno.

ECMWF HRES 10 hPa, višina in anomalija, tek 4. 11. 00 UTC — Na 10 hPa nad polom prevladuje pozitivno odstopanje višine – tipična slika razpadlega vrtinca.

ECMWF HRES 10 hPa, približno čez šest dni — Tudi v nadaljevanju ECMWF nad polom obdrži greben; vrtinec se ne zbere nazaj v klasično obliko.

GEFS povprečje 10 hPa, tek 4. 11. 12 UTC — Ameriški ansambel GEFS kaže zelo podobno sliko, kar povečuje zaupanje v signal.

Kako globoko seže motnja

Za vreme pri tleh ni odločilno samo, kaj se dogaja na 30 km, ampak ali se motnja spusti v spodnjo stratosfero in nato v troposfero. Ostanek vrtinca na 30 hPa in nižje se potiska proti evropskemu sektorju: hladno, nizko jedro ni več nad polom, temveč je izrinjeno proti nam.

ECMWF HRES 50 hPa, tek 4. 11. 00 UTC — Na 50 hPa je hladno jedro vrtinca izrinjeno s pola in se razteza proti Evropi.

ECMWF HRES 100 hPa, tek 4. 11. 00 UTC — Tik nad tropopavzo je polarna kapa že izrazito pozitivna – signal se torej vidi tudi nižje.

Spremljanje prenosa navzdol, GEFS/IFS-ENS/AIFS-ENS 4. 11. 12 UTC — Na 10 hPa je odstopanje polarne kape rekordno močno; evropska ansambla signal na 100 hPa ohranjata dlje kot ameriški.

Pri tleh slika še ni zimska. Površinski odtis ostaja blizu nevtralnega do rahlo pozitivne AO, z velikim razponom med člani. Prenos navzdol običajno traja od enega do treh tednov, zato bi morebiten vpliv na vremenski vzorec nad Evropo prišel v poštev šele v drugi polovici novembra ali kasneje – torej ne za prihodnje dni, ampak za srednjeročni okvir.

ECMWF prerez višine in valovne aktivnosti — Prerez po dolžinah: tok valovne aktivnosti iz troposfere sega v stratosfero in vrtinec dodatno slabi.

ECMWF prerez zonalnega vetra — Prerez po širinah: zahodnik v polarni stratosferi je skoraj izginil.

MJO v fazi 2

Madden–Julianova oscilacija je po zadnjem izračunu ECMWF aktivna v fazi 2 (konvekcija nad zahodnim Indijskim oceanom) in se krepi; vrhunec moči naj bi dosegla okoli 9. novembra. Takšna MJO lahko z zakasnitvijo vpliva na valovanje v zmernih širinah, a povezava do našega vremena je šibka in je ne bi precenjeval – gre za širši ozadni signal, ne za neposredni vzrok jugozahodnika.

Fazni diagram MJO, ECMWF HRES 4. 11. 12 UTC — MJO ostaja v fazi 2 in se v naslednjih dneh še okrepi.

Amplituda MJO, ECMWF HRES 4. 11. 12 UTC — Amplituda okoli 9. 11. preseže 2,5, kar je za MJO močan signal.

Od anticiklona k jugozahodnemu toku

Nad severozahodno Evropo še leži obsežen anticiklon, iz katerega se greben širi čez srednjo Evropo proti Balkanu. Pri tleh to pomeni mirno, pogosto megleno vreme, ob jasnih nočeh pa ponekod tudi slano. Zahodno od Iberskega polotoka in nad zahodnim Sredozemljem pa se z Atlantika vztrajno približuje višinska dolina. Ko se pomakne proti vzhodu, se veter v višinah nad Alpami obrne na jugozahod.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5, AIFS-ENS — Greben nad Skandinavijo in dolina nad zahodno Evropo: med njima se vzpostavlja jugozahodni tok proti Alpam.

ECMWF tlak, T850 in Z500, sobota 7. 11., tek 4. 11. 18 UTC — V soboto je Slovenija še pod vplivom visokega tlaka, dolina pa se že približuje z zahoda.

Prav ta prehod – od bloiranega anticiklona k atlantski dolini – je jedro napovedi za prihodnje dni. Animacija spodaj združuje tlak na morski gladini in intenziteto padavin: videti je, kako se nad zahodnim Sredozemljem poglablja ciklon in kako se ob njem oživijo padavine, medtem ko smo mi najprej še na njegovi sprednji, toplejši strani.

Animacija: prihod atlantske doline in jugozahodnika — MSLP (izobare) in intenziteta padavin. Vir: ECMWF IFS, odprti podatki 0,25°, tek 4. 11. 18 UTC, korak 6 ur.

Jugozahodni vremenski tip je za Slovenijo značilen za jesen. Ob njem z Jadrana in zahodnega Sredozemlja doteka vlažen, razmeroma topel zrak. Ob prisilnem dvigu ob Dinarsko-alpski pregradi se ohlaja, zato največ padavin običajno pade v zahodni Sloveniji – v Julijcih, na Trnovskem gozdu in proti Posočju – na severovzhodu pa občutno manj. To ni muha ene napovedi, ampak osnovna fizika reliefa.

ECMWF tlak, T850 in Z500, ponedeljek 9. 11., tek 4. 11. 18 UTC — V začetku prihodnjega tedna nad Alpami in Jadranom že prevladuje jugozahodni tok.

ECMWF tlak, T850 in Z500, torek 10. 11., tek 4. 11. 18 UTC — V noči na torek se jugozahodnik krepi; T850 nad nami se dvigne, meja sneženja ostane visoko.

Zahod proti vzhodu: Nova Gorica in Murska Sobota

Razliko med obema koncema države najlepše pokažejo točkovne napovedi. V Novi Gorici modeli že več zaporednih izračunov vztrajajo pri znatni skupni količini padavin, ko se jugozahodnik uveljavi. V Murski Soboti je signal bistveno šibkejši: isti tok pride razmeroma suh, ker se vlaga prej iztišči na reliefu zahodne Slovenije.

ECMWF HRES, skupne padavine – trend, Nova Gorica, tek 4. 11. 12 UTC — Nova Gorica: zadnji izračuni se ujemajo v tem, da jugozahodnik prinese večji dežni dogodek.

ECMWF HRES, skupne padavine – trend, Murska Sobota, tek 4. 11. 12 UTC — Murska Sobota: isti termin, a občutno manj – klasičen zahod–vzhod kontrast jugozahodnika.

ECMWF ENS, verjetnostni razpon padavin, Nova Gorica, tek 4. 11. 12 UTC — Ansambel v Novi Gorici: mediana je mokra, zgornji percentili pa pokažejo, da lahko orografija dogodek še okrepi.

ECMWF ENS, verjetnostni razpon padavin, Murska Sobota, tek 4. 11. 12 UTC — V Murski Soboti ansambel ostaja blizu suhega do rahlo vlažnega scenarija.

Večmodelni trend padavin, Nova Gorica, tek 4. 11. 18 UTC — Tudi večmodelni pogled (18 UTC) v Novi Gorici drži mokro linijo.

Večmodelni trend padavin, Murska Sobota, tek 4. 11. 18 UTC — V Murski Soboti večmodelni signal ostaja šibek – kontrast se ne zabriše.

Napoved za Slovenijo po dnevih

Četrtek, 5. 11.: V notranjosti se bo delno zjasnilo, zjutraj ponekod megla ali nizka oblačnost, lokalno slana. Jutra hladna, popoldne zmerno milo; na Primorskem topleje, burja slabela.

Petek, 6. 11.: Pretežno jasno do delno jasno, po nižinah zjutraj megla in slana. Temperaturna inverzija v kotlinah ostane izrazita: v dolinah hladno in sivo, v višjih legah sončno.

Sobota, 7. 11.: Več oblačnosti z zahoda, na Primorskem in v zahodni Sloveniji možna kakšna kaplja. Anticiklon počasi popušča.

Nedelja, 8. 11.: Spremenljivo oblačno, jutro po nižinah še megleno. Z zahoda se krepi vlažnejši jugozahodni tok; na Primorskem in v Posočju že večja verjetnost dežja.

Ponedeljek, 9. 11.: Jugozahodnik se uveljavi. Pooblači se, na zahodu občasno dežuje; proti vzhodu je padavin manj. Zaradi toplejšega dotoka noči niso več tako ostro hladne.

Torek, 10. 11. kaže zaenkrat kot najbolj namočen dan v tem nizu, zlasti zahodno od Ljubljane. Meja sneženja bo zaradi toplega jugozahodnega toka visoko – sneg le v najvišjih legah Julijcev. Na severovzhodu ostaja signal šibkejši, a ne povsem suh.

Lokalne posebnosti. Do nedelje v kotlinah in alpskih dolinah vztraja inverzija: megla, slana, ponekod megla čez dan. Ko pride jugozahodnik, se inverzije podrejo – megla se umakne oblakom in dežju.

Negotovost

Do konca tedna je napoved zanesljiva. Od nedelje naprej je ključno, kako hitro in kako globoko se atlantska dolina pomakne proti vzhodu: od tega so odvisne količine na zahodu in to, koliko vlage sploh pride čez pregrado proti Štajerski in Prekmurju. Ansambel razpon od ponedeljka naprej zato širi – smer (jugozahodnik, več na zahodu) je jasnejša kot natančna litraža.

Ali bo razpad polarnega vrtinca v drugi polovici novembra res prinesel hladnejši, bolj zimski vzorec tudi nad Evropo, pa ta hip še ni zapečateno. Signal v stratosferi je močan, površinski odtis pa šele nastaja.

Pripravil: Vrtinec