VRTINEC·Novice

Napovedi in trendi

Naslednji teden bo bolj spremenljiv z dvema padavinskima obdobjema

Nedelja, 15. november 2026. Ure so v srednjeevropskem času (SEČ, Europe/Ljubljana).

  • padavine
  • ciklon
  • megla

Nedelja, 15. november 2026. Ure so v srednjeevropskem času (SEČ, Europe/Ljubljana).

Teden pred nami bo spremenljiv. Visok zračni pritisk, ki je ob koncu tedna kraljeval nad našimi kraji, se postopno pomika proti vzhodu. Nad Atlantikom in Severnim morjem se medtem vrstijo cikloni. Med umikajočim se grebenom na vzhodu in približujočo se dolino na zahodu se tok nad Alpami obrača v jugozahodno smer. Tako se proti nam odpre pot vlažnemu zraku iz zahodnega Sredozemlja, v višinah pa bo vse topleje.

Takšen potek ima jasen sinoptični razlog. Ko se obsežen atlantski ciklon približa Britanskemu otočju, se pred njim nad zahodno in srednjo Evropo pogosto poglobi višinska dolina. Pred njo se okrepi južni do jugozahodni zračni tok, nad Sredozemljem pa ostaja razmeroma topel zrak. Če se dolina dovolj vztrajno usmeri proti zahodnemu Sredozemlju, se južno od Alp lahko oblikuje še sekundarni ciklon, najpogosteje v Genovskem zalivu ali nad severno Italijo. Prav to zaporedje se nakazuje za ta teden: najprej vdor vlage in prvi dežni val, nato dan v toplem sektorju, zatem še en padavinski pulz ob plitvem središču nad Jadranom, proti koncu tedna pa se visok tlak z zahoda spet okrepi in vreme se umiri.

Evropski izračun za ponedeljek opoldne. Zahodno od Irske in ob Britanskem otočju je že globok ciklon, nad vzhodno Evropo visok tlak še vztraja. Slovenija leži vmes, v že jugozahodnem toku. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC.

Na karti za ponedeljek je ta kontrast zelo jasen. Atlantska motnja je že ob zahodnem robu celine, anticiklon pa se še ni povsem umaknil z vzhoda. Nad nami zato tlak pada, v višinah pa proti nam kaže jugozahodnik. Najhladnejši zrak v plasti 850 hPa ostaja daleč na severu in vzhodu; nad Alpami in Jadranom je ta plast že v toplejšem polju. Vlažni tok pa do nas v ponedeljek še ne seže v polni meri, zato bo dan še pretežno suh.

Bližnji dnevi so trdnejši od podrobnosti ob koncu tedna. V ponedeljek se bo zjutraj po kotlinah zadrževala megla ali nizka oblačnost. To ni slučaj, temveč ostanek prejšnjih anticiklonalnih noči: hladen zrak se je v kotlinah ujel pri tleh, veter je šibek, zato se spodnja plast ne premeša. Spodaj ostane siva, vlažna plošča, nad njo pa je zrak že bolj mil. Prerez nad Ljubljano (Bežigrad) za noč z 15. na 16. november pokaže prav takšno plitvo inverzijo, z zgornjo mejo le nekaj sto metrov nad dnom kotline. Belo polnilo pomeni, da model v tej plasti ocenjuje zelo visoko vlago. Čez dan se ob šibkem jugozahodniku in sončnem ogrevanju inverzija razrahlja, megla se dvigne ali razkroji, zrak ob tleh pa se približa temperaturi v višinah.

Časovno-višinski prerez nad Ljubljano. V noči na ponedeljek je pri tleh še plitva inverzija z visoko vlago, čez dan se razrahlja. C-LAEF, tek 15. 11. 2026 ob 09 UTC, obdelava VRTINEC. Vir: GeoSphere Austria, CC BY 4.0.

Popoldne bodo temperature v nižinah po vsej državi podobne, z le majhnimi razlikami med zahodom, osrednjimi kraji in severovzhodom. To je značilno za dan, ko inverzija popusti in se zrak premeša. Na Primorskem bodo jutra že bolj mila, ker se hladna plast ob morju in ob vznožju inverzije ne zadrži tako trdno kot v notranjih kotlinah.

Popoldanska temperatura v ponedeljek po lastnem izračunu WRF 2 km. Po razpadu inverzije je slika v nižinah precej izenačena. Tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC, robni pogoji ICON-EU. Vir: VRTINEC, CC BY 4.0.

V torek se z približevanjem višinske doline z zahoda zgosti oblačnost. Pred dolino se okrepi jugozahodni zračni tok, ki proti Alpam in Dinaridom prinaša več vlage. Ko se ta zrak prisilno dvigne ob reliefu, se ohladi in doseže nasičenje — zato se padavine najprej pojavijo na zahodu in jugu, šele nato se razširijo v notranjost. Popoldne in zvečer bo dež že segel tudi nad osrednje kraje, v noči na sredo in v sredo zjutraj pa bo prvi val najbolj vztrajen. V višinah ostajamo v toplem sektorju, zato bo v nižinah in v sredogorju deževalo, sneg pa lahko zapade kvečjemu visoko v gorah, kjer je meja sneženja še visoko.

V sredo se znajdemo v toplem sektorju med odhajajočo prvo motnjo in naslednjo. Z jugozahoda še doteka topel zrak, tlak nad nami je nizek, nad Sredozemljem pa je polje v plasti 850 hPa izrazito toplo. Zato bo sreda za drugo polovico novembra razmeroma topla, padavine pa bodo čez dan ponehale ali postale bolj krajevne. Med prvim in drugim valom se tako nakazuje prehodno omilitev, ne pa že prehod hladne fronte.

Sreda opoldne: ciklona nad Irsko in Skandinavijo, nad nami nizko tlakovno polje in jugozahodni zračni tok v toplem sektorju. Zato bo dan mil in po prvi motnji prehodno bolj umirjen. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC.

Karta temperatur ICON-CH2 za sredo popoldne pokaže, da ta milina ne bo povsod enaka. V nižinah vzhoda in jugovzhoda, od Novega mesta in Bele krajine čez Posavje do Štajerske, se zrak ob tleh dvigne proti 15 do 17 stopinjam, proti zahodu, v alpskih in dinarskih predelih, pa ostane precej hladneje.

To ima dva razloga, ki delujeta skupaj. V toplem sektorju je v plasti 850 hPa že razmeroma toplo, zato je ozadje milo. Hkrati jugozahodni do zahodni zračni tok prehaja dinarsko-alpsko pregrado. Na privetrni strani, od Primorske in Notranjske do zaledja Reke, se zrak dviga, zato tam ostane več oblačnosti in vlage, sonca je manj in je hladneje. Na zavetrni strani se zrak spušča, oblačnost se trga, zlasti proti Štajerski in Prekmurju, in sonce ima več prostora. Zato bo popoldne v Dolenjski, Posavju in na Štajerskem razmeroma toplo; Novo mesto in Krško sta tipičen primer tega zavetrja. Gre za učinek zavetrja s fenskimi značilnostmi, veter ob tleh pa ostane večinoma zmeren. V gorah ostane hladneje predvsem zaradi višine in lege na privetrni strani.

Popoldanska temperatura v sredo. Na vzhodu in jugovzhodu, v zavetrju dinarsko-alpske pregrade, bo razmeroma toplo, na privetrni strani in v gorah pa precej hladneje. Vir: ICON-CH2, MeteoSwiss, CC BY 4.0, izris VRTINEC, tek 15. 11. 2026 ob 06 UTC.

Zakaj prvi val ne bo povsod enak, je razvidno iz lege toka glede na relief. Dokler proti nam kaže južni do jugozahodni zračni tok, se vlaga najprej nasloni na dinarsko-alpsko pregrado. Tam, kjer se zrak mora dvigniti, so padavine izdatnejše; severovzhod ostane bolj v zavetrju in dobi le rob iste motnje. To je klasična razporeditev ob južnem ciklogenetskem vplivu.

Karta skupnih padavin ALADIN-SI za čas do srede zjutraj ta kontrast pokaže zelo nazorno. Najmočnejši poudarek je nad Kvarnerjem in zaledjem Reke, kjer se vlažni tok najbolj vztrajno dviga. Pri nas se bolj moker pas nadaljuje čez Goriško, Posočje in del Notranjske, v Ljubljanski kotlini je vsota že zmerna, na Štajerskem in v Prekmurju pa gre za precej šibkejši, robni vpliv istega sistema. To je le prvi val, ne vsota celega tedna, a smer razlike ostane pomembna tudi pozneje: zahod in jug sta na udarni strani, severovzhod v zavetrju.

Prvi padavinski val do srede zjutraj. Največ padavin je tam, kjer se jugozahodni tok dviga ob reliefu, proti severovzhodu jih hitro ubije. ALADIN-SI, tek 15. 11. 2026 ob 06 UTC. Vir: ARSO, izris VRTINEC.

V četrtek se zgodba nadaljuje z drugim, že nekoliko drugačnim valom. Višinska dolina se usmeri bliže zahodnemu Sredozemlju, južno od Alp pa se izriše plitvo ciklonsko središče nad severno Italijo, severnim Jadranom in alpskim obrobjem. To je značilna sekundarna ciklogeneza v Genovskem zalivu oziroma nad severnim Jadranom: topli, vlažni zrak nad morjem dobi prostor za dviganje, hkrati pa ga z vzhoda še omejuje ostanek višjega tlaka. V plasti 850 hPa ostaja razmeroma toplo, zato bo tudi drugi val v nižinah in v sredogorju v znamenju dežja, meja sneženja pa bo ostala visoko.

Kje bo tega dežja več, je že nekoliko bolj odprto kot pri prvem valu. Deterministični evropski izračun drugi pulz bolj poudari v osrednji Sloveniji, ansambli pa drugi skok kažejo povsod, na vzhodu šibkeje. To je razumljivo: plitvo središče je občutljivo na majhen premik osi doline. Če ostane bližje Genovi in severnemu Jadranu, ostane zahod izraziteje na udaru; če se pot premakne proti notranjosti, lahko več padavin dobijo tudi osrednji kraji. Četrtek bo še bolj mil, saj ostajamo na topli strani sistema.

Četrtek opoldne nad Alpami in Jadranom. Izriše se plitvo ciklonsko polje, v višinah pa je še toplo — zato drugi padavinski val in še vedno bolj milo vreme. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC.

Kako se oba vala zložita v prostor, pokaže karta skupnih padavin ICON-CH2 do petka zjutraj.

Skupne padavine do petka zjutraj. Največ jih bo ob dinarsko-alpski pregradi, zlasti v zaledju Reke ter na Goriškem in v Posočju, v notranjosti in na vzhodu pa bo bistveno manj. Vir: ICON-CH2, MeteoSwiss, CC BY 4.0, izris VRTINEC, tek 15. 11. 2026 ob 06 UTC.

Kako se oba vala zložita v tedensko vsoto, se vidi na kumulativi ansambla ECMWF za Ljubljano. Do torka popoldne ostajajo krivulje nizke, ker vlažni tok še ni dosegel notranjosti. Nato se v noči na sredo dvignejo, v sredo se izravnajo, v četrtek popoldne in zvečer pa pride drugi skok. Sredina ansambla in deterministični izračun se v tem ritmu ujemata, raztros med člani pa je pri drugem valu že širši, kar potrjuje večjo negotovost lege plitvega središča. Enako časovno zaporedje kažeta tudi ansambla GEFS in AIFS-ENS. Na severovzhodu ostane tedenska vsota precej nižja, na zahodu pa reliefni izračuni, kot je ALADIN, v prvem valu že kažejo lokalno izdatnejše padavine, kot jih lahko pokaže redkejša mreža ansambla.

Skupne padavine po članicah ansambla za Ljubljano: dva jasna skoka, vmes premor, nato spet umiritev. ECMWF ENS, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC. Vir: ECMWF, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Od petka naprej se zgodba spremeni, a je že srednjeročna in zato bolj trendovska. Nad Iberskim polotokom se krepi visok tlak, cikloni ostajajo bolj na severu, nad nami pa tlak spet narašča. To pomeni, da se jugozahodni vlažni zračni tok prekine, padavine ponehajo in oblačnost se postopno trga. Konec tedna bo zato mirnejši. Hkrati se za odhajajočim sistemom v višinah nekoliko ohladi, zlasti proti nedelji, zato bodo dnevi bolj sveži kot razmeroma topla sreda, v kotlinah pa se lahko znova pojavita jutranja megla in nizka oblačnost. Na Primorskem ostane vreme bolj milo, ker se hladnejši zrak ob morju težje zadrži pri tleh. Glavnina padavin tedna pade, dokler smo še v toplem sektorju.

Petek opoldne: nad Iberskim polotokom se krepi visok tlak, cikloni ostajajo na severu, nad nami tlak narašča. Vlažni jugozahodni zračni tok se prekine, vreme se umiri. Vir: ECMWF open data, CC BY 4.0, izris VRTINEC, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC.

Temperaturni ritem tedna v Ljubljani to ponazori tudi ansambel: najtoplejša sta sreda, ko smo v toplem sektorju, in še petek, preden se ohladitev v višinah spusti nižje. Proti nedelji postanejo dnevi bolj sveži, jutra pa hladnejša, kar je skladno s prehodom na zadnjo stran sistema in s ponovno možnostjo inverzije v kotlinah. Podobno kažejo tudi GEFS in AIFS-ENS.

Dnevni potek temperature v Ljubljani po sredini ansambla: vrhunec miline sredi tedna, proti nedelji postopno bolj sveže. ECMWF ENS, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC. Vir: ECMWF, CC BY 4.0, izris VRTINEC.

Kar zadeva daljši pogled, proti koncu meseca izračuni spusta šibkega vrtinca iz teka 00Z 15. 11. kažejo zmeren signal v stratosferi in zgornji troposferi, ki se počasi spušča tudi nižje. Če spremljamo, koliko članov ima do plasti 850 hPa več spusta, kot je sicer običajno, ga evropski ansambel IFS-ENS kaže od 24. do 30. 11., z vrhom 24. 11., ko to izpolni približno tri četrtine članov. AIFS-ENS ima isti interval, vrh pa proti 28. 11., ko je takšnih članov približno dve tretjini. Ameriški GEFS ostaja pod polovico članov. Za Slovenijo se takšen spust v tem oknu izrazi kot nekoliko višje polje na 500 hPa, za kakšno stopinjo do stopinjo in pol toplejša plast 850 hPa in rahlo višji tlak. Ozadje je zato bolj milo in mirno. Iz teka v tek ta signal slabi v prid prav takšnemu, bolj milemu poteku; tudi zahodnik v stratosferi se po sedanjih izračunih krepi, ponovnega obrata vetra ni na vidiku.

Sestavljena slika članov z izrazitejšim spustom do 850 hPa med 24. in 30. novembrom. Nad Slovenijo kaže nekoliko višje višine ter bolj milo in mirno ozadje. IFS-ENS, tek 15. 11. 2026 ob 00 UTC, obdelava VRTINEC. Vir: ECMWF, CC BY 4.0.

Zato velja ločiti dve plasti. Do srede je slika dovolj čvrsta: ponedeljek še suh, z meglo in inverzijo v kotlinah, v torek popoldne najprej na zahodu prvi dež, ki ga relief okrepi, zvečer in v noči na sredo se razširi nad večji del države in traja do srede zjutraj, v sredo pa dan v toplem sektorju, razmeroma topel. Četrtek je drugi padavinski val ob sekundarnem ciklonu nad severnim Jadranom; ta scenarij nedeljski izračuni podpirajo, a se lahko še spremenijo količine in točna lega poudarka, ker je plitvo središče občutljivo na lego doline. Od petka naprej gre za trend: visok tlak z zahoda se okrepi, vreme se umiri in postane nekoliko bolj sveže, zlasti v nedeljo, ko se v višinah ohladi.

Pripravil: Gregor Skok