Oktober 2026 v Sloveniji: skoraj normalna temperatura, a občutno premalo dežja

Oktober 2026 se bo v klimatski statistiki Slovenije zapisal kot temperaturno skoraj običajen, padavinsko pa kot suh do zelo suh mesec. Povprečna temperaturna anomalija na mreži postaj z zanesljivo normalo je bila +0,4 °C glede na obdobje 1991–2020, padavin pa je bilo v povprečju le okoli 62 % mesečne normale (približno 97 mm). Najbolj suhi sta bili Štajerska in Koroška, Prekmurje pa je bilo bliže normali, zahodna hribovja in Julijske Alpe pa so v nekaj izrazitih epizodah ujela večino mesečne količine.

Podatki: osvežen Klima-pipeline VRTINEC (ARSO meritve postaj), karte različice 20261031-f9a399, normala 1991–2020. V arhivu je bilo do 31. 10. popolnih 94 od 96 postaj; Planina pod Golico in Sevno se končata z 29. 10. in ju v mesečnih primerjavah ne uvrščamo med popolne.

Skupna slika: blago topel, a suh oktober

Na kartah Klima (67 postaj z zanesljivo primerjavo z normalo) je bila povprečna anomalija temperature +0,39 °C (zaokroženo +0,4 °C), razpon po postajah od približno −1,3 °C do +4,0 °C. Padavine so v povprečju dosegle 62 % normale oziroma okoli 97 mm.

To pomeni mesec, ki se po temperaturi ne izstopa – ne sodi med izrazito tople oktobre zadnjih let (2022, 2023) in tudi ne med hladne (npr. 2003, 2010) – po padavinah pa je bil jasno pod dolgoletnim povprečjem. Večina države je dobila manj dežja, kot ga oktober običajno prinese; izjema je bil pas od Idrije in Trnovske planote proti Julijcem, kjer so posamezne postaje normale dosegle ali rahlo presegle.

Temperatura: skoraj ničelna anomalija v nižinah, večji odkloni v gorah

V nižinah in kotlinah je bil oktober blizu normale. V Ljubljani (Bežigrad) je bila povprečna temperatura 11,7 °C, odklon +0,25 °C, kar je skoraj točno na dolgoletnem oktobrskem povprečju. Podobno blizu ničle so bili Brnik (+0,09 °C), Novo mesto (+0,06 °C), Murska Sobota (+0,15 °C), Rateče (+0,20 °C), Postojna (+0,29 °C) in Portorož (+0,37 °C). Rahlo topleje od normale je bilo na Primorskem (Bilje +0,43 °C, Koper +0,51 °C), na Kredarici pa +0,79 °C (povprečje 1,8 °C).

Med postajami z izračunano anomalijo so bile najhladnejše glede na lastno normalo Nova vas na Blokah (−1,33 °C), Idrija (−1,12 °C), Ptuj (−0,97 °C), Babno Polje (−0,84 °C) in Velike Lašče (−0,81 °C). Najtoplejše anomalije so pokazale predvsem višinske postaje Uršlja gora (+3,97 °C), Krn (+3,18 °C) in Kanin (+2,54 °C); pri nekaterih gorskih nizih je normala občutljivejša na krajšo ali manj popolno vrsto, zato te vrednosti beremo bolj kot oris prostorske slike kot kot absolutni rekordni rang. Kjer zanesljive temperaturne normale ni (npr. Otlica), anomalije temperature ne prikazujemo.

Absolutno so bile najtoplejše postaje ob morju in v Vipavski dolini (Koper okoli 16,3 °C, Portorož okoli 14,5 °C, Bilje okoli 13,5 °C), najhladnejša pa Kredarica (1,8 °C).

Najtoplejši in najhladnejši dnevi

Prvi teden je bil izrazito topel. 2. oktobra je letališče Portorož izmerilo najvišjo dnevno temperaturo meseca, 27,1 °C; 1. in 4. oktobra so v Podnanosu in Biljah najvišje dnevne temperature presegle 26 °C. Mrežna povprečna temperatura je bila najvišja 8. oktobra (okoli 14,3 °C, anomalija okoli +4,7 °C), tik pred prvim jesenskim poslabšanjem.

Zadnji teden je bil najhladnejši. 24. in 25. oktobra je mrežna povprečna temperatura padla na okoli 5,1 °C (anomalija okoli −4 °C). Na Kredarici je bila 24. 10. povprečna dnevna temperatura okoli −7,3 °C, najnižja jutranja pa 25. 10. −8,8 °C – najnižja Tmin meseca v mreži. V nižinah so bile najnižje temperature v nočeh 26.–28. 10.: npr. Iskrba −3,3 °C (28. 10.), Cerkniško jezero −2,2 °C (27. 10.), Logatec −1,9 °C (26. 10.), Brnik −1,5 °C (26. 10.). Na kraških poljih je bilo še hladneje: Nova vas −5,1 °C in Babno Polje −5,0 °C (27. 10.).

Po 26. 10. so se v kotlinah pogosto pojavljale hladne jutranje temperature ob hkratnem dnevnem soncu – značilna jesenska inverzijska postavitev. V Biljah so npr. 26.–29. 10. najvišje dnevne temperature znova dosegale okoli 19–21 °C, medtem ko so bile jutranje vrednosti v notranjosti blizu ničle ali pod njo.

Padavine: suha Štajerska in Koroška, mokrejši zahod

Prostorska slika padavin je bila klasično »zahod proti vzhodu«, a z največjo sušo na Štajerskem, Koroškem in deloma Dolenjskem, medtem ko je bilo skrajni severovzhod (Prekmurje) bliže normali.

Najbolj mokro in najbolj suho

Po absolutni količini so bile najbolj namočene postaje:

Otlica torej ni le »mokra« v milimetrih, temveč tudi rahlo nad svojo oktobrsko padavinsko normalo; temperaturne anomalije zanjo ne navajamo, ker zanesljive temperaturne normale ni.

Med najbolj suhimi kraji po milimetrih (popoln mesec) so bili Zgornja Kapla (34,0 mm), Maribor / letališče Maribor (35,0 mm), Hočko Pohorje (35,3 mm), Ravne na Koroškem (35,4 mm), Slovenske Konjice (35,6 mm), Ptuj (36,4 mm) in Šmartno pri Slovenj Gradcu (36,5 mm). Po deležu normale so bile med najbolj suhimi tudi postaje na vzhodu in jugu (npr. Šmartno pri Slovenj Gradcu 33 %, Maribor 40 %, Bilje 42 %, Novo mesto 48 %); ekstremno nizki odstotki na posameznih postajah z manj zanesljivo padavinsko normalo jih pri interpretaciji obravnavamo previdneje.

Regionalni oris (postaje s popolnim oktobrom)

• Primorska: temperatura rahlo nad normalo (okoli +0,4 °C), padavine v povprečju okoli polovice normale; Bilje le 65,7 mm (42 %), Portorož 84,0 mm (78 %), Otlica pa 277,1 mm (110 %).
• Notranjska: temperaturno rahlo pod normalo (okoli −0,3 °C), padavine bliže normali (~77 %); Postojna 125 mm (75 %), Zadlog 276 mm (114 %).
• Gorenjska / Julijci: temperatura v povprečju rahlo nad normalo, padavine okoli 70 %; Rateče 100,7 mm (56 %), Kredarica 153 mm (65 %), Vogel 218 mm (125 %), Kanin 246 mm (99 %).
• Osrednja Slovenija: temperatura skoraj na normali, padavine okoli ¾ normale; Ljubljana 96,1 mm (64 %), Idrija 230 mm (126 %).
• Dolenjska / JV: rahlo hladneje od normale, padavine okoli polovice do ⅔; Novo mesto 59 mm (48 %), Kočevje 85 mm (64 %).
• Štajerska: temperatura rahlo nad normalo, a zelo malo dežja (pogosto 35–60 mm, okoli 40–60 % normale).
• Koroška: med najbolj suhimi pokrajinami (~40 % normale, pogosto le okoli 35–40 mm).
• Prekmurje: temperatura blizu normale, padavine le malo pod normalo; Murska Sobota 52,8 mm (81 %).

Dve glavni padavinski epizodi – in dolgo sušno obdobje vmes

Oktober ni bil enakomerno »suh vsak dan«. Nasprotno: večina padavin je prišla v dveh kratkih, a izrazitih poslabšanjih, med njimi pa so bila dolga suha obdobja.

1.–7. oktober je bil skoraj popolnoma suh in topel. Mreža postaj skoraj ni zabeležila merljivega dežja, temperature pa so bile pogosto nad normalo.

8.–9. oktober je prinesel prvo močnejše poslabšanje. 8. 10. je Otlica namerila 99,4 mm, 9. 10. Zadlog 129,6 mm (največja dnevna količina meseca v mreži), Otlica pa še 100,9 mm. V Ljubljani je 9. 10. padlo 30,2 mm. To je bil glavni »zahodni« dežni dan meseca.

Nato je do sredine meseca dež večinoma ponehal. 12. oktober je bil še en vlažen dan (skoraj vse postaje so dobile kaj padavin), a količine so bile večinoma zmerne. Sredi meseca (14.–20. 10.) je znova prevladovalo suho in razmeroma milo vreme.

21.–25. oktober je bil drugi, za gore in severozahod ključni val. 22. oktober je bil najbolj namočen dan v Alpah: Kanin 121,0 mm, Krn 118,4 mm, Sviščaki 105,5 mm, Bovec 99,2 mm, Vogel 91,2 mm, Idrija 76,4 mm; v Ljubljani 33,9 mm. Sledila sta hladnejša 24. in 25. oktober z dodatnimi padavinami in že zimskim pridihom v gorah. Na Kredarici je snežna odeja v drugi polovici meseca nihala okoli nekaj centimetrov do okoli 20 cm, podobno so snežno odejo zabeležili tudi na Kaninu; na Voglu so bile debeline manjše.

Po 26. 10. do konca meseca je bilo po večini države spet suho. Zadnji oktobrski dnevi so minili v znamenju hladnejših jutranjih temperatur v kotlinah in kraških poljih ter sončnejših popoldnevov – tipična poznojesenska inverzija – brez novega večjega padavinskega dogodka.

Opomba o burji: Klima-niz postaj, ki ga uporabljamo za ta pregled, vsebuje temperaturo, padavine in sneg, ne pa tudi vetra. Močne burje zato v tem članku ne kvantificiramo iz teh podatkov; za veter ostajajo merodajna ARSO opazovanja in dnevna poročila.

Ljubljana v daljšem spominu (od 1950)

Za Ljubljano (Bežigrad) imamo v arhivu Klima dnevne podatke že od leta 1948, zato oktober 2026 lahko postavimo v vrsto od 1950 naprej (77 popolnih oktobrov):

• temperatura 11,7 °C, anomalija +0,25 °C → približno na 56. mestu od 77 po toploti (od najhladnejšega proti najtoplejšemu), torej v zgornji polovici, a daleč od rekordov;
• padavine 96,1 mm (64 %) → približno 32. mesto od 77 od najbolj suhega proti najbolj mokremu, torej rahlo pod mediano.

Za primerjavo: najtoplejši oktobri v Ljubljani v tem nizu so bili 2023 (+3,52 °C), 2022 (+2,99 °C) in 1966 (+2,58 °C); najhladnejši 1974 (−4,98 °C), 1973 (−3,34 °C) in 2003 (−2,68 °C). Najbolj suhi oktobri so imeli le nekaj milimetrov do okoli 20 mm (npr. 1965, 1968, 1995, 2006); najbolj mokri pa več kot 270 mm (npr. 1992 z več kot 500 mm, 1964, 2004, 1974).

Oktober 2026 je bil torej v Ljubljani temperaturno povsem običajen, padavinsko pa zmerno suh – podobno sušnosti kot npr. oktobra 2008 ali 2009, a ne med skrajnimi.

Na ravni celotne mreže (primerjava oktobrov 1991–2026 v Klima kartah) je bil oktober 2026 po povprečni anomaliji temperature približno v sredini razvrstitve, po povprečnem deležu padavin pa med bolj suhimi tretjinami let (podobno sušnosti kot nekateri oktobri okoli 60 % normale, a manj skrajen od 1995, 1997, 2017 ali 2022).

Izbrane postaje – oktober 2026 naenkrat

Pomišljaj pri temperaturi = ni zanesljive normale / anomalije ne prikazujemo.

Kaj si zapomniti

Oktober 2026 ni bil »rekorden« mesec – bil pa je zelo berljiv. Temperatura je ostala blizu dolgoletnega povprečja, zato občutek miline v prvem delu meseca in svežine v zadnjem tednu ni bil v nasprotju s statistiko. Padavine so bile prostorsko neenake in časovno zgoščene: zahod in Idrijsko sta v dveh epizodah (okoli 8.–9. in 22.–25. 10.) ujela večino vode, Štajerska in Koroška pa sta mesec končali z le okoli tretjino do polovico običajne oktobrske količine, Prekmurje pa bliže normali. V gorah je drugi val že prinesel sneg, v kotlinah pa so se proti koncu meseca znova razmahnile hladne inverzijske noči.

Metodologija in opombe

• Vir meritev: ARSO postaje, obdelava VRTINEC Klima (data.polarnivrtinec.si/data/klima), karte …/klima/karte/ različica 20261031-f9a399 (cel oktober 2026).
• Normala: 1991–2020. Temperaturne anomalije prikazujemo le, kjer je normala v pipelineu na voljo in zanesljiva.
• Pokritost: 94/96 postaj do 31. 10. 2026; Planina pod Golico in Sevno samo do 29. 10. (v mesečnih uvrstitvah izločeni).
• Povprečja na kartah temeljijo na 67 postajah z ustrezno primerjavo z normalo; posamezne ekstremne vrednosti v besedilu lahko vključujejo tudi postaje zunaj tega nabora (npr. Otlica, Zadlog), če imajo popoln mesečni niz.
• Časi in datumi so v CET (srednjeevropski čas). Decimalke pišemo z vejico.

Pripravil: Vrtinec