VRTINEC·Novice

Analize dogodkov

Genovski ciklon v dveh valovih: dež na zahodu, sneg do Rateč in novembrska nevihta (16.–19. 11. 2026)

Analize dogodkov · 19. november 2026

  • padavine
  • ciklon

Od ponedeljka do četrtka se je nad Genovskim zalivom dvakrat zapored oblikoval ciklon. Vlažen jugozahodni zračni tok je najbolj namočil zahodno in jugozahodno Slovenijo, v sredo popoldne je nad Karavankami nastala nevihta s sodro, v četrtek pa se je ob umiku ciklona ohladilo dovolj, da je v Ratečah snežilo do dna doline.

Teden se je začel z razmeroma milim, a vlažnim vremenom. Nad zahodnim Sredozemljem se je zadrževala obsežna višinska dolina, na njeni sprednji strani pa je proti Alpam pritekal topel in vlažen zrak. V takih razmerah se ciklon nad Genovskim zalivom rad oblikuje večkrat zapored – tokrat dvakrat. Vsakič se je zračni tok nad nami okrepil, padavine pa so se znova razširile od zahoda proti vzhodu.

Potek: dva impulza genovskega ciklona

Animacija (GIF različica): zračni tlak na morski gladini, intenziteta padavin in pot središča ciklona od 15. 11. 19:00 do 20. 11. 07:00 SEČ. Animacija: ECMWF IFS in ECMWF AIFS (odprti podatki, CC BY 4.0). Izris in izračun: VRTINEC.

Prvi ciklon se je oblikoval v ponedeljek, 16. 11., popoldne v Genovskem zalivu. Ni se premaknil daleč: dva dni je krožil med Ligurskim morjem in Genovskim zalivom ter se počasi poglabljal, najgloblji je bil v sredo zjutraj. Ker je središče ostajalo na zahodu, je nad Slovenijo ves čas pihal jugozahodni zračni tok. Ta je ob Trnovskem gozdu, Nanosu, Snežniku in Julijskih Alpah prisilno dvigoval vlažen zrak, zato je tam deževalo največ in najdlje.

V sredo čez dan se je prvo središče zapolnilo, a le za kratek čas. Zvečer se je v Genovskem zalivu oblikoval drugi ciklon, tokrat ob izrazitejši višinski dolini, ki je s severozahoda potiskala hladnejši zrak. Drugi ciklon se ni zadrževal: v četrtek dopoldne je zdrsnil čez severni Jadran, popoldne je bil nad osrednjo Hrvaško najgloblji, nato pa je odšel proti Madžarski. Za njim je s severa pritekel hladnejši zrak, padavine so se zvečer umikale proti jugovzhodu.

Čas (SEČ)Položaj središčaTlak v središču
pon 16. 11. 16:00zahodno Ligursko morje (44,25° S, 7,75° V)1009,3 hPa
tor 17. 11. 04:00zahodno Ligursko morje (44,0° S, 7,75° V)1008,0 hPa
tor 17. 11. 16:00zahodno Ligursko morje (44,0° S, 8,0° V)1002,3 hPa
tor 17. 11. 19:00Genovski zaliv (44,0° S, 8,75° V)1001,7 hPa
sre 18. 11. 01:00zahodno Ligursko morje (44,25° S, 8,0° V)998,3 hPa
sre 18. 11. 07:00Genovski zaliv (44,0° S, 8,5° V)996,2 hPa
sre 18. 11. 22:00Genovski zaliv (44,75° S, 8,25° V)999,9 hPa
čet 19. 11. 07:00zahodno Ligursko morje (43,5° S, 7,5° V)994,4 hPa
čet 19. 11. 10:00Genovski zaliv (44,0° S, 9,75° V)993,8 hPa
čet 19. 11. 13:00severni Jadran (44,75° S, 12,75° V)990,4 hPa
čet 19. 11. 16:00osrednja Hrvaška (45,25° S, 16,25° V)989,5 hPa
čet 19. 11. 19:00zahodna Madžarska (46,0° S, 19,25° V)990,2 hPa
pet 20. 11. 01:00severozahodna Romunija (48,0° S, 24,0° V)990,0 hPa

Pot središča ciklona po izračunu ECMWF (položaji na mreži 0,25°, zato približni). Med sredo zjutraj in zvečer izoblikovanega središča ni bilo. Vir: ECMWF IFS in AIFS (odprti podatki), izračun VRTINEC.

Koliko je padlo

Skupna višina padavin 16. 11. 02:00 – 19. 11. 20:00 SEČ (90 h) na 89 samodejnih postajah z vsaj 95 % podatkov. Vir: ARSO (samodejne postaje, 10-min meritve), obdelava VRTINEC.

Slika je znana iz podobnih jesenskih dogodkov: največ je padlo tam, kjer je vlažen jugozahodni zračni tok najprej naletel na gorske pregrade. Najbolj moker je bil pas od Snežnika čez Javornike in Nanos do Trnovskega gozda in Idrijskega hribovja – največ na Sviščakih pod Snežnikom, sledita Zadlog in Otlica. Proti severovzhodu je bilo padavin vse manj, saj je zrak za gorskimi pregradami prišel že precej osušen; najmanj je padlo na Štajerskem in ponekod na severu, v zavetrju gora.

Dvajset postaj z največ padavinami, 16. 11. 02:00 – 19. 11. 20:00 SEČ. Vir: ARSO (samodejne postaje, 10-min meritve), obdelava VRTINEC.

Dež ni padal enakomerno. V prvem delu, do torka opoldne, je le rahlo deževalo, večinoma na zahodu. V drugem delu, ko je prvi ciklon stal nad Genovskim zalivom, se je jugozahodni zračni tok okrepil in ob zahodnih pregradah je deževalo vztrajno, v notranjosti pa precej manj. Največ, več kot dve tretjini vsega, pa je padlo v četrtek, ko je drugi ciklon prečkal severni Jadran: takrat je močno deževalo po vsej zahodni polovici države, tudi na Logaškem, Idrijskem in v Ljubljanski kotlini.

DelObdobje (SEČ)Povprečje postajNajveč
1. del16. 11. 02:00 – 17. 11. 13:001,6 mmSviščaki 14,0 mm
2. del17. 11. 13:00 – 19. 11. 01:008,1 mmSviščaki 54,1 mm
3. del19. 11. 01:00 – 20:0026,4 mmZadlog 52,5 mm
Skupaj16. 11. 02:00 – 19. 11. 20:0036,1 mmSviščaki 113,7 mm

80 postaj z vsaj 95 % podatkov v vseh treh delih, ki imajo tudi modelsko točko. Vir: ARSO (samodejne postaje, 10-min meritve), obdelava VRTINEC.

Četrtek: sneg do dna doline v Ratečah

Ko je drugi ciklon v četrtek odhajal proti Madžarski, je za njim s severa pritekel hladnejši zrak. V Zgornjesavski dolini se je to ujelo z najmočnejšimi padavinami: močne padavine so ohladile zrak še dodatno, saj taljenje snežink in izhlapevanje jemljeta toploto. Meja sneženja se je zato hitro spustila. V Ratečah je dež okoli 14.30 prešel v sneg, temperatura je padla na okoli 0 °C in pobelilo je do dna doline. Večina modelov je mejo sneženja držala nekaj sto metrov višje, zato je bil sneg v dolini za marsikoga presenečenje. Višje v gorah je zapadlo več, na Vršiču okoli 19 cm.

Nevihta nad Karavankami in sodra v Begunjah

V sredo, 18. novembra, popoldne je nad Karavankami in zgornjo Gorenjsko nastala izrazita nevihtna celica. Okoli 16.15 je bila nad Jesenicami in Begunjami. Z zahajajočim soncem se je ostro risalo nakovalo kumulonimbusa, pod njim pa mamatusi. V Begunjah je padala sodra in za kratek čas pobelila tla.

Kumulonimbus z nakovalom in mamatusi, 18. 11. 2026. Foto: Robert Sitar.
Sodra v Begunjah, 18. 11. 2026.

Zakaj prav takrat in prav tam? Pred hladno fronto je v nižinah ležal zelo topel in vlažen zrak. V Črnomlju je bilo okoli 20 °C, rosišča so se gibala okoli 10 °C. V višinah pa je bil zrak že precej bolj hladen, zato je bilo ozračje labilno. Nad Slovenijo je pihal močan jugozahodni zračni tok, ki se je z višino krepil in obračal v desno. Tako je v plasti od tal do višine okoli šestih kilometrov nastalo močno striženje. Ob Karavankah je tok naletel na greben in se dvignil, kar je bilo za nastanek celice odločilno.

To lepo pokažejo sondaže modela C-LAEF iz teka 06 UTC. V sami dolini, v Begunjah, je bilo ob 15. in 16. uri vzgonske energije pri tleh skoraj nič, zraven pa še močna zavora: dvig iz doline sam od sebe ni bil mogoč. Na pobočju Karavank, okoli 1600 metrov visoko nad Begunjami, pa je bilo od 300 do 370 J/kg vzgonske energije in zavore ni bilo. Celica se je zato lahko sprostila nad grebenom in se nato premaknila v dolino.

Sondaža C-LAEF za Begunje na Gorenjskem, 18. 11. 2026 ob 16.00. Pri tleh skoraj ni vzgonske energije, zavora pa je močna. Hodograf se z višino obrača v desno. Vir: C-LAEF, tek 06 UTC (GeoSphere Austria), izris VRTINEC.
Sondaža C-LAEF na pobočju Karavank nad Begunjami (okoli 1600 m), 18. 11. 2026 ob 16.00, v točki z največ vzgonske energije. Zavore ni, zato se lahko vzgon sprosti že nad grebenom. Vir: C-LAEF, tek 06 UTC (GeoSphere Austria), izris VRTINEC.

V istem modelu je bilo striženje v plasti od tal do šestih kilometrov ob 16. uri v dolini okoli 33 m/s, na grebenu še močnejše, okoli 44 m/s. Heličnost zračnega toka glede na premik nevihte (SRH) v plasti od tal do treh kilometrov je v Begunjah znašala okoli 190 m²/s², na pobočju okoli 120 m²/s². To je okolje, v katerem so supercelice možne. S tem pa še ni potrjeno, da je celica res rotirala; za to bi potrebovali radarsko sliko rotacije. Številke so poleg tega le približek, ker ima C-LAEF v tem naboru le enajst tlačnih nivojev.

Med modeli je to nevihto zanesljivo ujel le C-LAEF v teku 06 UTC. D2-RUC in ICON-CH1 sta jo ujela le delno.

Kateri model je najbolje napovedal padavine

Primerjava modelskih napovedi padavin z meritvami na 80 postajah, vsota treh delov. Vir: ARSO (10-min meritve), modelski podatki in izračun VRTINEC.

Ker je dogodek trajal skoraj štiri dni, smo ga razdelili na tri dele. Vsak del je izračunan iz enega teka, ki se je začel ob začetku dela, nato pa smo napovedi vseh treh delov sešteli in primerjali z izmerjeno vsoto na vsaki postaji:

  • 1. del (16. 11. 02:00 – 17. 11. 13:00 SEČ, 35 h): teki 16. 11. ob 00 UTC,
  • 2. del (17. 11. 13:00 – 19. 11. 01:00 SEČ, 36 h): teki 17. 11. ob 12 UTC,
  • 3. del (19. 11. 01:00 – 20:00 SEČ): teki 19. 11. ob 00 UTC.

ICON-CH1 ima kratke teke, zato je vsak del sestavljen iz dveh zaporednih tekov (podrobnosti v opombah na sliki). MAE je povprečna absolutna razlika vsote na postajo, odklon pa pove, ali je model padavine v povprečju precenil ali podcenil.

Med visokoločljivimi modeli je bil skupno najbližje HARMONIE DINI, sledita ICON-D2 in C-LAEF. Med globalnimi modeli je bil najboljši ICON-EU, ki je bil tokrat celo nekoliko boljši od vseh visokoločljivih modelov. Večina visokoločljivih modelov je padavine podcenila, precenila sta jih le C-LAEF in ALADIN-SI. Največje razlike so bile na postajah ob zahodnih pregradah, kjer je padlo največ: modeli, ki so premalo okrepili dvigovanje zraka ob Trnovskem gozdu, Nanosu in Snežniku, so tam zgrešili tudi za več deset milimetrov.

V 1. in 2. delu je bil najbližje C-LAEF, v 3. delu pa HARMONIE DINI. V 3. delu, z drugim ciklonom in najmočnejšim dežjem, so se modeli najbolj razšli: ALADIN-SI, ECMWF IFS in GFS so dež precenili, ICON-CH1 in ICON-2I pa podcenili.

Letna lestvica: padavine 16.–19. 11. so peti dogodek v sezonski lestvici verifikacije v živo, kjer modele razvrščamo po povprečni napaki (MAE) v vseh dogodkih sezone. Na vrhu ni sprememb, nižje pa se je vrstni red nekoliko premešal. Med visokoločljivimi modeli ostaja na vrhu C-LAEF (povprečna MAE 10,9 mm), sledijo HARMONIE DINI (12,3 mm), ALADIN-SI (12,8 mm) in ICON-CH1 (13,2 mm). Navzgor sta se povzpela HARMONIE DINI (4. → 2.) in ICON-D2 (7. → 6.). Navzdol sta zdrsnila ALADIN-SI (2. → 3.) in ICON-CH1 (3. → 4.). Med globalnimi modeli ostaja na vrhu ICON-EU (povprečna MAE 11,8 mm), sledijo ECMWF AIFS (13,4 mm), globalni ICON (13,4 mm) in ECMWF IFS (14,2 mm). Tu se vrstni red ni spremenil. ICON-D2-RUC z lastnimi kratkimi teki ostaja prikazan le za primerjavo in ni uvrščen.

Viri: meritve samodejnih postaj ARSO; modeli WRF 2 km (VRTINEC), ALADIN-SI, C-LAEF, ICON-2I, ICON-CH1/CH2, ICON-D2, HARMONIE DINI, ICON-EU; ECMWF IFS, ECMWF AIFS, GFS in ICON prek Open-Meteo; sondaže C-LAEF, tek 06 UTC (GeoSphere Austria), izris VRTINEC; animacija ECMWF IFS in ECMWF AIFS (odprti podatki, CC BY 4.0), izris in izračun VRTINEC; fotografija oblaka: Robert Sitar; fotografija sodre v Begunjah: avtor ni znan.

Gregor Skok