VRTINEC·Novice

Analize dogodkov

Ko jugozahodni veter prebije nočni hladni zrak: Bela krajina ob novembrskem svitu najtoplejša v Sloveniji

Analize dogodkov · 18. november 2026

  • temperatura
  • jugozahodnik
  • megla

Današnje jutro je bilo v Črnomlju bolj podobno pozni pomladi kot drugi polovici novembra. Ob svitu je termometer v Dobličah pri Črnomlju kazal okoli 17 °C, kar je bilo v tistem času največ v vsej Sloveniji. Zanimivo pri tem ni le to, da je nad nami z jugozahoda pritekal topel zrak, ampak predvsem to, kako je ta zrak sploh prišel do tal. Nekje drugje je ostal ujet nad nočno hladno plastjo pri tleh, v Beli krajini pa ga je veter spustil v kotlino in jo močno ogrel. Zgodba se je pravzaprav odvila dvakrat zapored, včeraj in danes zjutraj.

Širša slika: globok atlantski ciklon in topel zračni tok z jugozahoda

Nad severnim Atlantikom se je v drugi polovici tedna zasidral obsežen in globok ciklon zahodno od Irske, drugo jedro nizkega zračnega pritiska pa se je med včerajšnjim dnem in današnjim jutrom poglobilo nad Severnim morjem. Nad Severno Afriko in zahodnim Sredozemljem je hkrati vztrajalo območje visokega zračnega pritiska. Med obema sistemoma je nad zahodno in srednjo Evropo pihal močan zahodni do jugozahodni višinski veter, ki je z zahodnega Sredozemlja in severne Afrike proti Alpam in Panonski nižini prinašal razmeroma topel zrak.

Včeraj ob 13. uri: globok ciklon zahodno od Britanskega otočja, drugi se poglablja nad Severnim morjem. Topel zrak (rdeče in oranžno) sega iz Severne Afrike in Sredozemlja vse do Alp. Zvezdica označuje Črnomelj. Vir: ECMWF Open Data, izris VRTINEC.

Slovenija je bila na južnem robu tega dogajanja. Ko se ciklonska dolina od zahoda bliža, se pred njo zračni pritisk niža, razlike v pritisku med Sredozemljem in srednjo Evropo pa se povečujejo. Zato se je jugozahodni zračni tok nad nami krepil. V višinah okoli enega do poldrugega kilometra je pihal močan veter, temperatura zraka na tej višini pa je bila za drugo polovico novembra visoka.

Danes ob 4. uri: dolina se bliža od zahoda, pritisk nad srednjo Evropo pada, nad Slovenijo močan jugozahodni do zahodni zračni tok. Vir: ECMWF Open Data, izris VRTINEC.
Na višini okoli poldrugega kilometra je nad Hrvaško in jugovzhodno Slovenijo pritekal topel zrak z jugozahoda. Model s takšno ločljivostjo prikaže širši zračni tok, ne pa lokalnega preboja vetra do tal v posameznih kotlinah. Vir: ECMWF Open Data, izris VRTINEC.

Zakaj topel zrak v višinah še ne pomeni toplega jutra

Novembrske noči so dolge. Ob šibkem vetru tla ponoči hitro oddajajo toploto, zrak tik nad njimi se ohladi in kot težji obleži na dnu dolin in kotlin. Tako nastane plitva, a vztrajna hladna plast. Nad njo je lahko zrak tudi za nekaj stopinj toplejši, a do tal ne pride, dokler ga tja nekaj ne potisne. Takrat govorimo o temperaturnem obratu oziroma inverziji.

Jutranja megla v Beli krajini (pri Semiču): tako je videti hladen zrak, ki se ponoči ujame v nižjih delih pokrajine. Foto: Uroš Novina, Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Prav to je bila ovira tudi včeraj in danes. Na postaji pri Miklavžu na Gorjancih, okoli 950 metrov visoko, se je temperatura vso minulo noč komaj premaknila in je ostajala pri približno desetih stopinjah. To je bila temperatura toplega zraka, ki je pihal nad nižinami. V nižinah pa je bil položaj zelo različen: tam, kjer je veter ponehal, se je zrak pri tleh ohladil, tam, kjer je pihal do tal, je ostalo toplo.

Kaj se zgodi, ko veter seže do tal

Ko se jugozahodni veter dovolj okrepi, začne mešati zrak tudi v najnižjem sloju. Hladno plast pri tleh dobesedno »odpihne« in jo nadomesti zrak, ki se spušča od zgoraj. Zrak, ki se spušča, se stiska in pri tem segreva, približno za eno stopinjo na vsakih sto metrov spusta. Zrak z višine Gorjancev, ki je imel okoli deset stopinj, se je tako ob spustu do Bele krajine, ki leži le okoli 150 do 200 metrov nad morjem, lahko segrel na sedemnajst do osemnajst stopinj. Skoraj toliko je zjutraj pokazal termometer v Dobličah. Gre za podoben pojav kot pri fenu, le da tu ne potrebujemo visokih gora. Dovolj je, da je zrak dobro premešan od nekaj sto metrov visoko do tal.

Bela krajina je za to posebej primerna. Je nizka, odprta kotlina na jugovzhodu države, proti jugozahodu jo obdajajo visoke kraške planote Gorskega kotarja in Kočevskega Roga, na severovzhodu pa jo zapirajo Gorjanci. Jugozahodni zračni tok pride čez dinarske planote in se spušča proti Kolpi in v belokranjsko kotlino, kjer se segreje in hkrati prepreči nočno ohlajanje. Zato je Črnomelj ob jugozahodnem vetru tako pogosto najtoplejši kraj v Sloveniji.

Gozdnate dinarske planote Kočevskega Roga obdajajo Belo krajino s severozahoda. Čez te višine in čez Gorski kotar je jugozahodni zračni tok pritekal proti Beli krajini. Foto: DuschanR, Wikimedia Commons, CC BY-SA 4.0.

Včeraj: prvi preboj ob svitu

Že včeraj zjutraj je bila Bela krajina po jasni noči pod plitvo hladno plastjo. V Dobličah je bilo nekaj stopinj nad ničlo, zrak je bil nasičen z vlago, veter pa je le rahlo vlekel s severa. Okoli tričetrt na sedem se je veter obrnil na jugozahod in v pol ure se je ogrelo za kar sedem stopinj. Vlažnost se je ob tem občutno znižala, kar je značilno za zrak, ki se spušča od zgoraj. Čez dan je jugozahodnik postal sunkovit in Črnomelj je bil s približno 18 °C najtoplejši kraj v državi.

Metlika in Novo mesto takrat še nista imela te sreče. V Metliki se je hladen zrak pri tleh zadržal do sredine dopoldneva, v Novem mestu še dlje, zato se je tam toplo vreme začelo nekaj ur pozneje.

Potek temperature od včeraj do danes zjutraj na petih postajah po nižinah in kotlinah in pri Miklavžu na Gorjancih (črtkano), spodaj veter v Dobličah. Oba skoka temperature v Dobličah sovpadata z obratom vetra na jugozahod. Vir podatkov: ARSO, izris VRTINEC.

Minula noč: zatišje, nato drugi preboj

Včeraj proti večeru je veter oslabel. Čez Belo krajino je okoli 22. ure prešla šibka padavinska motnja s komaj merljivim dežjem, nato pa je veter skoraj povsem ponehal ali rahlo vlekel s severa in severovzhoda. Zrak pri tleh se je začel ohlajati in do druge ure zjutraj je temperatura v Dobličah padla na okoli dvanajst stopinj. V Novem mestu, v dolini Krke na zavetrni strani Gorjancev, je bilo v tistem času nekaj stopinj manj, zrak je bil povsem nasičen in tako je ostalo do jutra.

Zračni pritisk je medtem vso noč padal, ker se je od zahoda bližala dolina. Jugozahodni veter v višinah se je krepil in danes okoli četrt na štiri zjutraj je spet prodrl do tal. V Dobličah se je v pol ure ogrelo za skoraj štiri stopinje, v Metliki pa je enak preobrat prišel nekaj deset minut pozneje. Od tedaj do jutra se je temperatura v Dobličah ustalila pri okoli 17 °C ob jugozahodnem vetru s sunki do okoli 40 km/h in nizki vlažnosti za ta letni čas.

Danes ob 6. uri zjutraj je bilo najtopleje na dnu Bele krajine. V dolini Krke (Novo mesto, Krško) je zrak pri tleh ostal hladnejši, na Gorjancih pa je bila temperatura okoli deset stopinj, kot je bilo pričakovati za tisto višino. Rumene puščice kažejo modelski veter na višini okoli 750 metrov. Vir podatkov: ARSO, izris VRTINEC.

Med več kot sto samodejnimi postajami po Sloveniji je bila postaja v Dobličah ob 6. uri in ob pol sedmih najtoplejša, tesno za njo pa je bila Metlika. Precej bolj sveže je bilo tam, kamor veter ni segel do tal. Najhladneje je bilo v zaprtih dolinah na Koroškem, kjer so se jutranje temperature gibale le nekaj stopinj nad ničlo.

Črnomelj z Gričeka. Mesto leži v nizki belokranjski kotlini, v ozadju se dvigajo gozdnate planote, prek katerih ob jugozahodnem vetru priteka topel zrak. Foto: Uroš Novina, Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Kako izjemno je to za november

Za oceno smo pogledali dolge nize dnevnih meritev. Pri tem je treba ločiti dve stvari: v tabelah je dnevna najnižja temperatura, ne jutranja vrednost. Ker se je minulo noč do druge ure precej ohladilo, bo današnji dnevni minimum precej nižji od jutranjih 17 stopinj. Med rekordne tople noči zato ne bo spadal.

Jutranja vrednost pa je vseeno izjemna. V Dobličah, kjer imamo dnevne podatke od leta 2014, je bila najtoplejša novembrska noč doslej 4. novembra 2018 z najnižjo temperaturo nekaj nad 14 °C, blizu je bil še 16. november lani. Temperatura 17 °C ob novembrskem svitu je torej višja od vseh novembrskih nočnih minimumov v tem nizu. V Novem mestu, kjer niz sega do leta 1973, je nočni minimum v novembru v vsem nizu le trikrat dosegel 15 °C. Nazadnje se je to zgodilo leta 2002, najtopleje pa je bilo novembra 1996. Tako topla noč je v naših krajih v novembru torej zelo redka in se običajno zgodi le, ko jugozahodni veter piha vso noč.

Levo: porazdelitev dnevnih minimumov v novembru v Dobličah od leta 2014. Rdeča črta kaže današnjo jutranjo vrednost, črtkana pa najnižjo vrednost minule noči. Desno: najvišji novembrski dnevni minimum v posameznem letu v Novem mestu. Vir podatkov: ARSO, izris VRTINEC.

Kaj pokaže ta dogodek

Ob jugozahodnem zračnem toku sama temperatura zraka v višinah še ne pove, kako toplo bo pri tleh. Odloči veter. Kjer seže do tal, zrak premeša, ga ob spustu ogreje in ne dopusti nočnega ohlajanja. Kjer ne seže, ostane pri tleh hladen zrak, včasih z meglo, čeprav nad njim piha topel veter. Zato sta bila danes zjutraj lahko v razdalji le nekaj deset kilometrov Črnomelj z okoli 17 °C in Novo mesto z okoli 9 °C. Bela krajina je s svojo nizko lego in odprtostjo proti jugozahodu v takšnih razmerah skoraj vedno med prvimi, ki se ogrejejo, in med zadnjimi, ki se ohladijo.

Panorama Bele krajine, v ozadju greben Gorjancev. Foto: Uroš Novina, Wikimedia Commons, CC BY 2.0.

Viri: meritve samodejnih postaj in klimatološki nizi ARSO; ECMWF Open Data; fotografije Wikimedia Commons (avtorji in licence ob slikah).

Gregor Skok