Napovedi in trendi
Višinsko jedro za 1. november: blokada na severozahodu, jedro se spušča proti jugu
Za praznik vseh svetih se odcepi hladno višinsko jedro; evropski IFS 18 UTC in AIFS ga vodita nad Jadran (bolj mokra veja), ameriški modeli pa bolj vzhodno (bolj suha veja), na Primorskem burja.
- višinsko jedro
- burja
- meja sneženja
- IFS
- AIFS
- ICON
- SSW
Za konec tedna in praznik vseh svetih se nad Evropo oblikuje klasična jesenska postavitev. Nad Britanskim otočjem in Severnim morjem se vzpostavlja greben visokega zračnega pritiska, ki seže visoko v troposfero in na zahodu »zaklene« zonalni tok. Na njegovem vzhodnem robu se odcepi hladno višinsko jedro in se počasi spušča proti jugu oziroma jugozahodu. Za Slovenijo je odločilno, kje točno bo to jedro v nedeljo in ponedeljek: že nekaj sto kilometrov razlike pomeni razliko med suho, hladno in vetrovno burjo ter oblačnim, mokrim dnem z mejo sneženja v sredogorju. Zadnji izračuni, zlasti evropski IFS in AIFS iz cikla 27. 10. ob 18 UTC, to razliko še bolj zaostrujejo – in jo premikajo v korist zahodnejše, bolj mokre veje.
Kaj se dogaja v višinah
Višinsko jedro ni le »luknja« na karti 500 hPa. Gre za zaprto območje z visoko potencialno vrtinčnostjo in hladnim jedrom, ki se odcepi od polarnega toka. Ko se takšno jedro spusti nad Alpe ali Jadran, v spodnji troposferi pogosto okrepi gradient pritiska – pri nas najpogosteje kot burjo na Primorskem – in spusti temperaturo na 850 hPa okoli ali pod ledišče. Ob padavinah meja sneženja nato pade v srednje nadmorske višine.
Do sobote zvečer središče jedra še ni nad nami: večina izračunov ga vidi nad vzhodno ali srednjo Evropo, medtem ko nad Britanskim otočjem vztraja greben visokega zračnega pritiska. V nedeljo in noči na ponedeljek pa se dno doline 500 hPa spušča proti Balkanu oziroma Jadranu – to je okno, v katerem se odloča vreme pri nas. Novejši izračuni to okno še bolj premaknejo proti zahodu, tako da se Slovenija iz roba sistema vse bolj znajde v njegovem hladnem jedru.
Zaporedni izračuni ECMWF: vztrajen premik proti zahodu
Najbolj zgovoren je pogled na zaporedne izračune evropskega modela IFS (odprti podatki z ločljivostjo 0,25°). V izračunu 26. 10. 12 UTC je središče 1. 11. ob 13 h CET še daleč nad vzhodno Ukrajino. Že naslednji cikel ga prestavi nad zahodno Ukrajino, nato nad Romunijo, v izračunu 27. 10. 12 UTC pa nad Madžarsko oziroma zahodno Ukrajino. Premik je bil enosmeren in velik: od vzhodne Ukrajine do Karpatov v nekaj izračunih.
Izračun 27. 10. 18 UTC (19 h CET) pa naredi odločilen skok. Središče 1. 11. ob 13 h CET se znajde nad severnim Jadranom oziroma Furlanijo – torej takoj jugozahodno od Slovenije. Temperatura na 850 hPa v Ljubljani ob tem terminu pade pod ledišče, padavine od nedeljskega jutra do ponedeljkovega popoldneva pa niso več zanemarljive: v osrednji Sloveniji skromne, na vzhodu in jugovzhodu že znatnejše. IFS, ki je v ciklu 12 UTC nad nami ostajal skoraj suh, se je torej pridružil zahodni, bolj mokri veji.
AIFS: še vedno najbolj zahodno in najbolj mokro
Model AIFS (ECMWF, umetna inteligenca) je od začetka vztrajal pri bolj zahodni poti in jo v izračunu 18 UTC še potrdi. Središče 1. 11. ob 13 h CET vodi nad severno Italijo oziroma južne Alpe, nato proti Ligurskemu morju. Nad Slovenijo je v tej različici neposredno hladno jedro: temperatura na 850 hPa v Ljubljani ostaja pod lediščem, padavine od nedelje do ponedeljka pa so v odprtem 0,25° izračunu med vsemi globalnimi modeli najvišje – v osrednji Sloveniji že nekaj deset milimetrov, na vzhodu in jugovzhodu še več, na Primorskem pa zaradi zavetrja občutno manj.
Dve veji: vzhodna suha in zahodna mokra
Po ciklu 18 UTC se scenariju za praznik vseh svetih vse bolj jasno razcepita v dve veji, ki ju loči predvsem lega središča jedra glede na Alpe in Jadran.
Zahodna, bolj mokra veja zdaj združuje IFS 18 UTC, AIFS 18 UTC in ICON Global (zadnji razpoložljivi izračun prek Open-Meteo). V tej različici se jedro spusti proti severnemu Jadranu, Furlaniji ali jugovzhodnim Alpam. Slovenija pride v hladno jedro ali tik ob njem: več oblačnosti, šibke do zmerne padavine – na vzhodu in jugovzhodu lahko tudi bolj izdatne – ter meja sneženja v sredogorju. ICON Global težo padavin še vedno pomika bolj proti jugovzhodu in Balkanu, a tudi čez vzhodno Slovenijo nakaže znatne količine. Kanadski GEM v zadnjem razpoložljivem izračunu (cikla 18 UTC za GEM ni bilo) središče vodi podobno zahodno, proti Jadranu, a s skromnimi padavinami – gre torej za zahodno lego jedra brez močne mokre signalizacije.
Vzhodna, bolj suha veja ostaja pri ameriških modelih. GFS (zadnji razpoložljivi izračun) središče 1. 11. ob 13 h CET še vedno vidi precej bolj vzhodno, nad Romunijo oziroma zahodnim Črnim morjem, nad Slovenijo pa skoraj brez padavin. AI-GFS iz cikla 18 UTC prav tako ohranja središče nad Balkanom oziroma južnim Jadranom in nad nami ostaja skoraj suh. V tej veji bi Slovenija ostala na zahodnem robu hladnega zraka: hladno, večinoma suho, z burjo na Primorskem.
Razpon med vejami se je v primerjavi s ciklom 12 UTC zožil z evropske strani – IFS se je pridružil AIFS – a ameriški modeli še niso sledili. Dokler GFS in AI-GFS ne skočita proti zahodu, ostaja vzhodna suha veja živa možnost, čeprav je teža zahodne veje z zadnjim evropskim izračunom občutno narasla.
ICON-CH2: burja na Primorskem, padavine še negotove
Visokoločljivi alpski model ICON-CH2 (MeteoSwiss, kontrolni člen; najnovejši razpoložljivi izračun je 27. 10. 12 UTC, cikla 18 UTC še ni) do 1. 11. ob 13 h CET za Slovenijo kaže skoraj nič padavin. Hkrati pa nad Primorsko okrepi burjo: na grebenih Nanosa, Krasa in Trnovskega gozda lokalno zelo močne sunki, v zavetju dolin (Ajdovščina, Podnanos) občutno šibkeje, v notranjosti pa zmerno. Podobno sliko daje tudi ICON-2I v svojem zadnjem 12 UTC izračunu.
Temperatura na 850 hPa v nedeljo nad Ljubljano niha okoli ledišča; meja sneženja bi ob morebitnih padavinah ležala nekje v sredogorju. Ker CH2 do 13 h CET padavin skoraj nima, gre pri snegu za pogojni scenarij – uveljavi se šele, če se uveljavi bolj mokra (AIFS / IFS 18 UTC / ICON Global) veja. Naslednji cikel CH2 bo zato pomemben: ali bo po zahodnem skoku IFS začel nabirati padavine tudi v alpski mreži.
Časovnica od sobote do ponedeljka
Sobota, 31. 10., je še prehodna: jedro se približuje od severovzhoda, na Primorskem že lahko ojača burja, drugod pa ostaja večinoma suho in sveže. Nedelja, 1. 11., je ključni dan. V zahodni oziroma mokri različici (IFS 18 UTC, AIFS 18 UTC, ICON Global) jedro pride bližje ali nad nas: več oblačnosti, padavine – na jugovzhodu lahko tudi bolj izdatne – in meja sneženja v sredogorju. V vzhodnejši oziroma suhi različici (GFS, AI-GFS) ostane Slovenija na zahodnem robu hladnega zraka – hladno, večinoma suho, z burjo. V ponedeljek, 2. 11., se jedro v večini izračunov odmika proti jugu oziroma jugovzhodu (Jadran, Balkan). Temperatura v višinah ostaja nizka; padavine pojenjajo ali se umaknejo proti jugu, odvisno od poti.
Stratosferski okvir: možen zgodnji SSW v začetku novembra
Isti greben visokega zračnega pritiska, ki nad severozahodno Evropo »zaklene« tok in omogoča odcepitev višinskega jedra, v stratosferi sovpada z okrepljenim signalom za morebitno zgodnje nenadno stratosfersko segrevanje (SSW). V ansamblih ECMWF ENS in GEFS (oba izračuna 27. 10. 12 UTC) delež članov z obratom zonalnega vetra na 60° s. š. in 10 hPa v začetku novembra naraste: evropski ansambel vrh doseže okoli 5. 11., ameriški nekoliko pozneje. Signal je v evropskem ansamblu močnejši, a še vedno gre za srednjeročno napoved z velikim razponom med člani.
Povezava z našim višinskim jedrom ni neposredna vzročnost za nedeljsko vreme, temveč širši okvir. Zgodnji SSW bi lahko v nadaljevanju novembra spremenil razporeditev grebenov in dolin nad Evropo – včasih v smeri bolj blokiranih, hladnejših vzorcev –, a za praznik vseh svetih ostaja odločilna troposferska lega jedra, ne stratosferski obrat. Zato ta signal beremo previdno: kot opozorilo, da se lahko po 1. novembru vzorec nad Evropo še dodatno preoblikuje, ne pa kot napoved snežnega ali mrzlega razpleta že za nedeljo.
Kaj spremljati naprej
IFS 18 UTC je zahodni premik ne le potrdil, temveč ga je ponesel nad severni Jadran – in s tem IFS priključil mokri veji, kjer sta že prej stala AIFS in deloma ICON. Naprej velja spremljati ansamble evropskega, AIFS in ameriškega modela: delež članov z jedrom zahodno od Alp oziroma Jadrana in z znatnejšimi padavinami čez osrednjo Slovenijo. Naslednji cikli ICON Global, ICON-CH2 in ICON-2I bodo pokazali, ali alpski modeli sledijo zahodnemu skoku IFS. Če GFS in AI-GFS ostaneta vzhodna in suha, razpon scenarijev ostane odprt; če se premakneta proti zahodu, se mokra veja še okrepi.
Za obiske pokopališč in izlete se pripravite na mraz in na Primorskem na burjo (v gorah in na grebenih lahko zelo močno). Dežnik in – v sredogorju – zimska oprema naj bosta pri roki, dokler se pot jedra ne ustali. Teža zahodne, hladnejše in bolj mokre veje se je z izračunom 18 UTC jasno povečala; vzhodna suha veja pa pri ameriških modelih še ni odpisana.