Val 1, val 2 in zgodnja nenadna stratosferska otoplitev – november 2026

Datum: 28. 10. 2026 (CET) · izračuni GEFS/GFS 28. 10. 2026 00Z

Visoko nad Arktiko, približno trideset kilometrov nad tlemi, vsako zimo kroži polarni vrtinec: hladno višinsko jedro, ki ga obdaja močan zahodni veter. Ko je vrtinec miren, je ta veter enakomeren in jedro leži skoraj nad polom. A vrtinec ni izoliran balon. Iz spodnjih plasti ozračja vanj nenehno udarjajo veliki planetarni valovi. Prav ta udar lahko vrtinec upočasni, odrine s pola ali ga celo razcepi – in takrat govorimo o nenadni stratosferski otoplitvi (SSW).

V nadaljevanju najprej zelo enostavno pojasnimo, kaj sta val 1 in val 2. Nato pogledamo, kaj trenutno kažejo napovedi za začetek novembra 2026, zakaj se dogodek zdi tako zgodnji, in kje stoji v zgodovini zgodnjih večjih SSW od leta 1958.

Kaj sta planetarna vala 1 in 2

Planetarni valovi so ogromne, počasne gube v toku zraka okoli Zemlje. Nastanejo zaradi gorovij, razlik med kopnim in morjem ter zaradi velikih grebenov visokega zračnega pritiska v troposferi – tisti plasti, kjer živimo in kjer se dogaja »navadno« vreme. Ko so dovolj močni, se njihova energija dvigne v stratosfero in tam zavira zahodni veter polarnega vrtinca.

Val 1 pomeni eno samo veliko gubo okoli pola: en greben visokega zračnega pritiska na eni strani in ena dolina nizkega pritiska na drugi. Ta greben vrtinec potisne stran od pola. Hladno jedro ostane večinoma v enem kosu, a je odmaknjeno – temu pravimo premik.

Val 2 pomeni dve gubi: dva grebena in dve dolini, približno nasproti drug drugemu. Vrtinec se raztegne kot elipsa in se lahko razcepi na dve hladni jedri. Temu pravimo razcep.

Oba tipa valov lahko sprožita nenadno stratosfersko otoplitev. Pri premiku (val 1) hladno jedro ostane povezano, a je odrinjeno; pri razcepu (val 2) se lahko razdeli. V praksi se tip dogodka pogosto sodi po tem, kateri val prevladuje v stratosferi v trenutku obrata vetra.

Večjo nenadno stratosfersko otoplitev formalno definiramo kot prvi dan, ko dnevno zonalno povprečje vetra na 60° severne širine in 10 hPa postane vzhodno – torej ko se zahodni veter okoli vrtinca obrne. Po obratu se vrtinec lahko okrepi nazaj, ali pa ostane šibek še tedne.

Kaj kažejo napovedi za začetek novembra 2026

Po izračunih z začetnim časom 28. 10. 2026 00Z (CET: 01:00) modeli kažejo, da se bliža zgodnja nenadna stratosferska otoplitev. Evropski ansambel ECMWF ENS ima v oknu okoli 6.–8. novembra že zelo visok delež članov z obrnjenim vetrom na 60° s. š. in 10 hPa (do približno 92 %). Ameriški GEFS gre v isto smer, a je bolj zadržan (do približno 52 % okoli 9.–10. novembra). Prvi dnevi možnega obrata se v ansamblih pojavljajo že okoli 4. novembra.

Trend zadnjih dni je enakomeren: z vsakim novim izračunom se obrat pomika nekoliko prej in postaja verjetnejši, ne pa da bi napoved nihala sem in tja.

Zakaj – valovni impulz iz troposfere (GEFS)

Vrtinec ne oslabi sam od sebe. Vanj udarja valovna energija iz troposfere, ki jo merimo kot toplotni tok na 100 hPa. Po GEFS (28. 10. 2026 00Z) je v oknu 29. 10.–4. 11. skupni toplotni tok približno 2,6-krat nad običajno mediano za ta čas leta. Prevladuje val 2 – približno šestkrat nad običajnim – z vrhom okoli 1. novembra. Kasneje, v oknu samega SSW (približno 3.–10. november), pa na 10 hPa prevlado prevzame val 1. To pomeni, da impulz prihaja predvsem kot raztezajoči val 2, a se dogodek v stratosferi verjetneje razvije kot premik, ne kot čist razcep.

Od kod ta impulz prihaja pri tleh? Na 500 hPa v istem oknu izstopa greben visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo in Skandinavijo, ki se nadaljuje proti Uralu. Nasproti stojita dolini nad vzhodno Azijo in nad severnim Atlantikom. Tipičnega močnega grebena nad Aljasko ni – vzorec torej ni »dvojni greben Evropa–Aljaska«, temveč predvsem evropsko–skandinavsko–uralski greben z atlantsko in vzhodnoazijsko dolino.

ECMWF – ista diagnoza

Evropski ansambel ECMWF ENS isto diagnozo v celoti potrjuje. V oknu 29. 10.–4. 11. je toplotni tok na 100 hPa približno 2,7-krat nad mediano za ta čas leta – skoraj enako kot pri GEFS (2,6-krat). Tudi tu prevladuje val 2. Na 500 hPa izstopa greben visokega zračnega pritiska nad zahodno Evropo in Skandinavijo (anomalija okoli +300 m), nasproti pa dolina nad severnim Atlantikom – isti vzorec kot pri ameriškem modelu.

V oknu samega SSW, približno 3.–10. november, na 10 hPa oba ansambla kažeta premik: prevlado prevzame val 1. Pri ECMWF je val 1 nekoliko močnejši, a tip dogodka ostaja enak – odrivanje višinskega jedra s pola, ne razcep.

Kako zgodaj bi bil ta dogodek

Zgodnja večja nenadna stratosferska otoplitev je redka. Večina obratov se zgodi januarja ali februarja, ko je vrtinec že dolgo v polni zimski moči. Novembrski in zgodnje decembrski dogodki zato izstopajo.

Po NOAA CSL SSW Compendium (Butler; definicija po Charlton in Polvani 2007; glej tudi Butler et al. 2017) so v reanalizi od leta 1958 med zgodnje večje SSW uvrščeni zlasti:

• 30. 11. 1958 – samo v NCEP–NCAR; drugi produkti dogodka ne zaznajo (pred približno 1964 so reanalize negotove),
• 8. 12. 1965 – datum se med produkti razlikuje,
• 27.–29. 11. 1968 – soglasje več produktov (najzgodnejši novembrski dogodek z večproduktnim ujemanjem),
• 4. 12. 1981, 8. 12. 1987, 15. 12. 1998,
• ter meja zgodnjega/srednjezimskega: 30. 12. 2001 / 2. 1. 2002 (odvisno od produkta).

Po 2002 v kompendiju ni novembrskega ali zgodnje decembrskega večjega SSW.

Previdna ocena glede »najzgodnejšega«: če bi se veter na 10 hPa obrnil okoli 4. novembra 2026, bi bil to po centralnem datumu zgodnejši dogodek od katerega koli večjega SSW v tem reanaliznem zapisu od 1958 – tudi od NCEP-ovega 30. 11. 1958 in od soglasnega 27.–29. 11. 1968. To velja za reanalizni zapis (NOAA CSL), ne za neposredne satelitske meritve pred tem obdobjem, in velja le, če se obrat res zgodi. Novembra 1958 drugi produkti dogodka ne potrdijo; zato je pri trditvah o »najzgodnejšem v zgodovini« treba ostati previden.

Kaj bi to lahko pomenilo za Slovenijo

Stratosfera na vreme pri tleh ne vpliva takoj. Odziv se običajno pokaže z zamikom enega do treh tednov, včasih pa ga sploh ni. Morebiten vpliv bi bil zato mogoč šele v drugi polovici novembra in v decembru – in tudi takrat ni zanesljiv.

V povprečju se po večjem SSW v severnem Atlantiku pogosteje vzpostavi negativna severnoatlantska oscilacija: višji tlak nad Grenlandijo in Skandinavijo, južneje pomaknjen curkovni tok, hladnejši in bolj suhi pogoji v severni Evropi ter bolj mokri v južni. A spust signala v troposfero se zgodi le pri približno dveh tretjinah dogodkov.

Za Ljubljano so zime po zgodnjih dogodkih iz zgornjega seznama večinoma hladnejše od sodobne normale 1991–2020 (npr. po novembru 1968 in decembru 1981 občutno, po 1998 prav tako), izjema pa je zima 1987/88, ki je bila kljub zgodnjemu in močnemu SSW v Ljubljani celo nekoliko toplejša od normale. Zgodovina torej kaže povišano možnost hladnejših epizod – ne pa zanesljivega scenarija.

Za zdaj je najbolj zanesljiv del zgodbe še v stratosferi: močan valovni impulz, visoka ansambelska verjetnost zgodnjega obrata in tip dogodka, ki kaže bolj na premik kot na razcep. Vpliv na zimo v Sloveniji ostaja odprt in ga bomo spremljali sproti.

Podatki: VRTINEC (polarnivrtinec.si); NOAA NCEP GFS/GEFS; ECMWF odprti ansambelski podatki; NOAA CSL SSW Compendium; temperature Ljubljana (ARSO/Klima). Sheme: VRTINEC.