Polarni vrtinec tik pred obratom

Pred dvema dnevoma smo pisali, da je polarni vrtinec pred preizkusom. Najnovejši izračuni napoved še zaostrujejo. Veter, ki visoko nad Arktiko običajno piha od zahoda proti vzhodu, naj bi se v prvem tednu novembra obrnil. To pomeni, da se bliža nenadno stratosfersko segrevanje (SSW), eden najzanimivejših dogodkov v zimski atmosferi.

Kaj se dogaja visoko nad nami

Okoli 30 kilometrov nad Arktiko se vsako jesen oblikuje polarni vrtinec, velik pas hladnega zraka, ki ga obdaja močan zahodni veter. Trenutno je vrtinec še povsem normalen. Vsi modeli pa so si enotni, da bo do konca oktobra izgubil skoraj polovico moči. Ta del napovedi je praktično zanesljiv.

Veter se bo verjetno obrnil

Po 1. novembru se slabitev pospeši. Evropski ansambel ECMWF ima obrat vetra okoli 4. do 6. novembra že pri približno treh četrtinah izračunov. Ameriški GEFS je nekoliko bolj zadržan, a gre v isto smer, pri približno polovici izračunov. Tudi najnovejši deterministični GFS veter obrne 4. novembra in ga obdrži obrnjenega do konca svojega dosega.

Iz dneva v dan bolj prepričljivo

Najbolj zgovorno je, kako se je napoved spreminjala v zadnjih dneh. Pred štirimi dnevi je bil obrat le ena od možnosti. Z vsakim novim izračunom pa je postajal verjetnejši in se pomikal nekoliko prej. Napoved ni nihala sem in tja, ampak je vztrajno stopnjevala motnjo.

Kako bi vrtinec izgledal na vrhuncu

Na karti za 6. november se nad polom razširi obsežno območje toplega zraka in visokega tlaka. Hladno jedro vrtinca je izrinjeno s pola in raztegnjeno v dolg lok od severnega Atlantika prek Evrope do Sibirije. Gre bolj za izrinjen in raztegnjen vrtinec kot za čist razcep na dva dela.

Kaj vrtinec zavira

Vrtinec ne oslabi sam od sebe. Iz nižjih plasti ozračja vanj udarjajo veliki planetarni valovi, ki jih ustvarjajo gorstva in razlike med kopnim in morjem. Trenutno je teh valov precej več kot običajno, zlasti tistih, ki vrtinec raztegujejo. Prav ta močan in vztrajen valovni dotok pojasnjuje, zakaj so modeli tako enotni.

Segrevanje sega vse do tal

Zanimivo je, da se toplejši in višji zrak nad polom v napovedi ne omejuje le na stratosfero, ampak sega skoraj sočasno vse do tal. Del motnje je verjetno gnan od spodaj, z blokadami v troposferi. Povezava med spodnjimi in zgornjimi plastmi ozračja je zato že zdaj zelo tesna.

Kako naprej

Najverjetnejši je kratek obrat vetra od začetka do sredine novembra, ki mu sledi okrevanje vrtinca. Nekaj izračunov kaže tudi dva zaporedna obrata, ko se veter po prvem obratu za kratek čas vrne in se nato še enkrat obrne. Možno je tudi, da bi oslabljen vrtinec kasneje, decembra ali pozneje, doživel še eno segrevanje, a je to zunaj zanesljivega dosega modelov.

Kaj to pomeni za nas

Stratosfera na vreme pri tleh ne vpliva takoj. Odziv se običajno pokaže od enega do treh tednov po dogodku, včasih pa ga sploh ni. Morebiten vpliv bi bil zato mogoč v drugi polovici novembra in na začetku decembra.

Če se signal spusti, se poveča možnost blokad nad severnim Atlantikom ali Skandinavijo. Za Slovenijo bi to lahko pomenilo prodore hladnejšega zraka s severa in severovzhoda ter bolj zimske epizode, ob blokadi nad Skandinavijo pa tudi daljša suha in hladna obdobja z meglo in inverzijami po kotlinah. Enako možno je, da bo obrat prekratek, da bi vplival na nas, in bo vreme ostalo spremenljivo pod vplivom Atlantika.

Obrat vetra tako zgodaj v sezoni je redek, zato bomo razvoj natančno spremljali. Vse karte sproti osvežujemo na strani Stratosfera.

Podatki in izračuni: VRTINEC (polarnivrtinec.si), NOAA NCEP GFS in GEFS, ECMWF odprti podatki.