VRTINEC·Novice

Analize dogodkov

Plitvi ciklon nad Jadranom 23.–24. 10. 2026: koliko je padlo in kateri model je bil najbližje

Plitvi ciklon nad severnim Jadranom je v 24 urah prinesel največ 33,0 mm padavin v Osilnici, povprečje postaj je bilo 14,7 mm. Najbližje je bil ALADIN-SI, med globalnimi modeli pa ECMWF AIFS.

  • padavine
  • ciklon
  • modeli

Obdobje analize: 23. 10. 20:00 – 24. 10. 20:00 CEST (24 ur). Meritve: samodejne postaje ARSO (podatki do 24. 10. 20:00 CEST).

1. Potek ciklona

Animacija (GIF različica): zračni tlak na morski gladini, intenziteta padavin in pot središča ciklona. Vir: ECMWF IFS (odprti podatki, 0,25°), spojena kratkoročna teka 23. 10. 12 UTC (+6 do +15 h) in 24. 10. 00 UTC (+3 do +18 h).

Poslabšanje je prinesla počasna hladna fronta, ki se je od severozahoda pomikala čez Alpe proti jugovzhodu. Pripadala je globokemu ciklonu severozahodno od Škotske s tlakom okoli 947 hPa. Ob njenem prihodu se je nad Padsko nižino in severnim Jadranom razvil plitev ciklon, ki je po južnem robu Alp dovajal vlažen zrak proti Sloveniji. Pot središča po izračunu ECMWF (položaji na mreži 0,25°, zato približni):

Čas (CEST)Položaj središčaTlak v središču
pet 23. 10. 20:00delta Pada (44,5° S, 12,0° V)1015,6 hPa
pet 23. 10. 23:00severni Jadran pri Benetkah (45,0° S, 12,75° V)1014,6 hPa
sob 24. 10. 02:00Tržaški zaliv (45,25° S, 13,25° V)1013,8 hPa
sob 24. 10. 05:00Istra (45,25° S, 13,75° V)1013,2 hPa
sob 24. 10. 08:00srednji Jadran (42,5° S, 15,0° V)1014,5 hPa
sob 24. 10. 11:00srednji Jadran (42,25° S, 15,75° V)1014,7 hPa
sob 24. 10. 14:00srednji Jadran (42,0° S, 16,0° V)1013,7 hPa
sob 24. 10. 17:00južni Jadran (41,75° S, 16,5° V)1012,4 hPa
sob 24. 10. 20:00južni Jadran (41,75° S, 17,25° V)1013,6 hPa

Ciklon je bil še plitvejši od ligurskega pred tremi dnevi, saj je imel v središču le okoli 1012–1016 hPa. Ponoči je prek Benetk in Tržaškega zaliva dosegel Istro, nato pa se je najnižji tlak po modelu v sobotnem jutru preselil nad srednji Jadran. Tam je nastalo novo središče, ki je čez dan počasi potovalo proti jugovzhodu. Za hladno fronto je v soboto zapihala burja s sunki do 66 km/h v Podnanosu in 83 km/h na Kredarici, v visokogorju je snežilo (na Vršiču je zapadlo okoli 5 cm snega). Največje intenzitete padavin v animaciji so okoli 3–4 mm/h, kar je približno polovica intenzitet ob ligurskem ciklonu.

2. Koliko je padlo v 24 urah

Skupna višina padavin 23. 10. 20:00 – 24. 10. 20:00 CEST (24 h) na 91 samodejnih postajah ARSO. Vir: ARSO (samodejne postaje, 10-min meritve), obdelava VRTINEC.

Padavine so bile tokrat razporejene bolj enakomerno kot ob ligurskem ciklonu, a precej skromnejše. Povprečje 91 postaj na karti je 14,7 mm, mediana 13,5 mm. Največ je padlo na dveh koncih države: na jugu ob Kolpi in pod Snežnikom (Osilnica, Iskrba, Sviščaki, Kočevje, Dobliče pri Črnomlju) ter na severozahodu v zgornjem Posočju in Zgornjesavski dolini (Breginj, Rateče). Na 15 postajah je padlo vsaj 20 mm, na 14 postajah manj kot 10 mm, najmanj v Lescah (2,1 mm).

Postaje z največ padavinami:

#PostajaPadavine (mm)
1Osilnica33,0
2Iskrba32,5
3Sviščaki29,8
4Breginj26,8
5Zadlog24,9
6Rateče23,7
7Kočevje23,4
8Dobliče Črnomelj23,1

Primerjava z oktobrskim povprečjem (1991–2020):

Postaja24 ur (mm)Oktobrsko povprečje (mm)Delež mesečnega povprečja
Murska Sobota15,665,224 %
Novo mesto22,2122,518 %
Kočevje23,4133,418 %
Maribor (letališče)15,787,318 %
Postojna23,0166,714 %
Rateče23,7179,113 %
Portorož11,5108,311 %
Babno Polje18,5183,110 %
Celje12,0114,710 %
Idrija15,9182,69 %
Kredarica22,3236,99 %
Brnik12,0139,39 %
Ljubljana12,6150,08 %
Bilje12,3157,18 %
Rudno polje9,9271,34 %

Nobena postaja ni dobila niti četrtine običajnih oktobrskih padavin. Razmeroma največ je to pomenilo na vzhodu, kjer je oktober običajno bolj suh: v Murski Soboti je padlo 24 % mesečnega povprečja, v Mariboru 18 %. Na Rudnem polju, ki ima najbolj namočen oktober med temi postajami, so izmerili le 4 % običajne mesečne količine.

3. Primerjava modelov

Primerjava modelskih napovedi 24-urne vsote padavin z meritvami na 86 postajah ARSO. Vir: ARSO (10-min meritve), modelski podatki in izračun VRTINEC.

Vsi modeli so izračunani na enak način kot na strani Verifikacija v živo: ves dogodek pokrije en sam tek, 23. 10. ob 12 UTC (14:00 CEST), od +6 do +30 h. Izjemi sta ICON-CH1 in ICON-D2-RUC, ki teka ob 12 UTC nimata, zato je uporabljen tek 23. 10. ob 15 UTC (+3 do +27 h). Primerjava je na 86 postajah ARSO; MAE je povprečna absolutna razlika vsote na postajo, odklon pa povprečna razlika vsote (napoved − meritev). Izmerjeno povprečje teh postaj je 14,8 mm.

Visokoločljivi modeli:

#ModelTekMAE (mm)Odklon (mm)
1ALADIN-SI23. 10. 12 UTC5,02+0,21 (+1 %)
2ICON-CH223. 10. 12 UTC5,05−1,23 (−8 %)
3ICON-CH1¹23. 10. 15 UTC5,73−2,92 (−20 %)
4ICON-2I23. 10. 12 UTC6,32−1,83 (−12 %)
5ICON-D2-RUC¹23. 10. 15 UTC6,48+2,48 (+17 %)
6ICON-D223. 10. 12 UTC7,67+5,26 (+36 %)
7HARMONIE DINI23. 10. 12 UTC8,03+5,40 (+37 %)
8C-LAEF23. 10. 12 UTC8,79+6,78 (+46 %)
9WRF 2 km (VRTINEC)23. 10. 12 UTC9,68+7,16 (+48 %)
–ICON-D2-RUC (kratki teki)³kratki teki na 3 h4,66−0,14 (−1 %)

Globalni modeli:

#ModelTekMAE (mm)Odklon (mm)
1ECMWF AIFS23. 10. 12 UTC5,28+1,65 (+11 %)
2ICON (globalni)23. 10. 12 UTC6,49+3,64 (+25 %)
3ECMWF IFS23. 10. 12 UTC6,53−0,57 (−4 %)
4ICON-EU²23. 10. 12 UTC6,69+4,46 (+30 %)
5GFS23. 10. 12 UTC11,91+8,42 (+57 %)

¹ ICON-CH1 in ICON-D2-RUC nimata teka ob 12 UTC, zato je uporabljen tek 23. 10. ob 15 UTC (+3 do +27 h). ² ICON-EU (6,5 km) ima razmeroma grobo mrežo, zato je uvrščen med globalne modele. ³ Zaporedje kratkih tekov ICON-D2-RUC na 3 ure, ki ni prava napoved za 24 ur vnaprej, zato je prikazano le za primerjavo in ni uvrščeno. Globalni modeli (ICON, GFS, ECMWF IFS, AIFS) so iz arhiva Open-Meteo.

Kdo je bil najbližje: med visokoločljivimi modeli je bil najbližje ALADIN-SI (MAE 5,02 mm) skoraj brez sistematičnega odklona (+0,21 mm), le za las za njim ICON-CH2 (5,05 mm), ki je imel tudi najvišjo korelacijo med postajami (r = 0,67). Med globalnimi je zmagal ECMWF AIFS (5,28 mm), ki je bil tokrat celo boljši od večine visokoločljivih modelov, čeprav slabo zadene, kje točno pade največ (r = 0,19). Kratki teki ICON-D2-RUC so imeli spet najmanjšo napako (4,66 mm), a ker vsak pokrije le naslednje 3 ure, niso uvrščeni.

Kdo je precenil in kdo podcenil: tokrat je večina modelov padavine precenila. Največ GFS (+57 %), WRF 2 km (+48 %), C-LAEF (+46 %), HARMONIE DINI (+37 %) in ICON-D2 (+36 %). Podcenili so jih švicarski modeli in italijanski ICON-2I (ICON-CH1 −20 %, ICON-2I −12 %, ICON-CH2 −8 %), ECMWF IFS pa je bil v povprečju skoraj točen (−4 %), vendar z napačno porazdelitvijo po državi. Ob ligurskem ciklonu so globalni modeli padavine izrazito podcenili, tokrat pa jih je večina precenila, kar kaže, da sistematični odklon pri posameznem modelu ni stalen in je odvisen od vremenske situacije.

4. Kje so visokoločljivi modeli precenili: jug in Notranjska

Precenitev pri WRF, C-LAEF, HARMONIE DINI in ICON-D2 ni bila enakomerna po vsej državi. Največja je bila prav tam, kjer je dejansko padlo največ, na jugu ob Kolpi in pod Snežnikom, pa tudi na Notranjskem in Dolenjskem:

PostajaIzmerjeno (mm)ALADIN-SIICON-CH2C-LAEFHARMONIE DINIWRF 2 km
Osilnica33,038,026,748,266,551,9
Iskrba32,532,138,951,363,054,2
Sviščaki29,823,947,059,756,083,3
Postojna23,016,316,930,440,133,8
Novo mesto22,219,722,830,232,445,5
Ljubljana12,68,210,724,513,318,1
Murska Sobota15,67,611,614,318,324,6

Ti modeli so pravilno nakazali, da bo na jugu padlo več kot drugod, a so WRF, HARMONIE DINI in C-LAEF tam dali tudi do dvakrat več od izmerjenega. Na Sviščakih je WRF napovedal 83,3 mm, padlo pa je 29,8 mm. ALADIN-SI je bil na najbolj namočenih postajah blizu meritev (Iskrba 32,1 mm proti izmerjenim 32,5 mm), nekoliko pa je podcenil Ljubljano in vzhod. Verjeten razlog za precenitev je, da so ti modeli premočno razvili padavine ob dvigovanju vlažnega jugozahodnega toka ob dinarskih pregradah pred prihodom fronte. Pri tako plitvem ciklonu in razmeroma šibkih intenzitetah (3–4 mm/h) že majhna napaka v vlagi ali v moči toka pomeni velik relativni odklon.

5. Ugotovitve

V 24 urah je največ padlo v Osilnici (33,0 mm) in Iskrbi (32,5 mm) ter na Sviščakih pod Snežnikom (29,8 mm), na severozahodu pa v Breginju (26,8 mm). Povprečje postaj je bilo 14,7 mm, nobena postaja pa ni dobila niti četrtine običajnih oktobrskih padavin.

Med visokoločljivimi modeli je bil najbližje ALADIN-SI (MAE 5,02 mm), tik za njim ICON-CH2 (5,05 mm) in ICON-CH1 (5,73 mm). Med globalnimi je bil najboljši ECMWF AIFS (5,28 mm).

Večina modelov je padavine precenila, najbolj GFS (+57 %), WRF 2 km (+48 %) in C-LAEF (+46 %), predvsem na jugu in na Notranjskem. Švicarski modeli in ICON-2I so jih rahlo podcenili.

Po dveh dogodkih na letni lestvici, razvrščeni po povprečni napaki (MAE), med visokoločljivimi modeli vodi ICON-2I (8,8 mm), sledita ICON-CH1 (8,9 mm) in ALADIN-SI (9,1 mm). C-LAEF, zmagovalec ligurskega ciklona, je peti (10,0 mm). Med globalnimi modeli vodi ICON-EU (10,6 mm) pred globalnim ICON (11,5 mm) in ECMWF AIFS (12,3 mm).

Vir meritev: ARSO (samodejne postaje, 10-min meritve). Izločene postaje: brez podatkov – Koper Kapitanija, Ljubljana-Vič, Piran boja, Trbovlje, Tržaški zaliv; z vrzelmi v podatkih – Bovec, Ilirska Bistrica, Kanin, Letališče Cerklje ob Krki, Malkovec, Park Škocjanske jame, Podčetrtek, Ravne na Koroškem. Animacija: ECMWF IFS (odprti podatki, CC BY 4.0). Izris in izračun: VRTINEC.