Motnja polarnega vrtinca

V stratosferi nad Arktiko se v teh dneh dogaja nekaj, kar vremenoslovci spremljamo z večjo pozornostjo kot običajno v sredini oktobra. Polarni vrtinec, ki se vsako jesen začne krepiti nad severnim polom, kaže znake zgodnje motnje. Najnovejši izračuni modelov GFS in ECMWF, ki jih na naši spletni strani prikazujejo v obliki standardiziranih anomalij višine polarne kape, amplitude vala 1 in Eliassen-Palmovega toka, kažejo na postopno oslabitev in premik tega velikega ciklonskega sistema. Rdeče barve na teh grafih pomenijo višjo kapo in s tem šibkejši, toplejši vrtinec, modre pa nizko kapo in močan, hladen sistem. Gre za pojav, ki se običajno dogaja šele globlje v zimi, zato je sedanja situacija zanimiva že sama po sebi, čeprav še ne pomeni nujno izrazitega vpliva na vreme pri tleh v Sloveniji.

Še bolj zgovoren je prikaz amplitude vala 1 geopotencialne višine. Val 1 je vzorec, ki polarni vrtinec tipično premakne z pola, namesto da bi ga razcepil. V zagonu z 19. oktobra ob 18Z za veljavnost 3. novembra amplitude v zgornjih plasteh, okoli 1 hPa približno 63 stopinj severne širine, dosežejo vrednosti do 1450 metrov. Takšna ekstremna moč vala 1 kaže na zelo intenzivno valovno aktivnost, ki vrtinec močno razteza in premakne.

To se ujema z višinsko karto na 10 hPa, kjer je nad polom izrazita pozitivna anomalija višine, zonalni veter pri 60 stopinjah severno pa pade na le +5,7 m/s. To je znatno nižje od vrednosti, ki so veljale še nekaj dni prej, in kaže na resno upočasnitev polarno-nočnega jet streama.

Kljub izraziti motnji v zgornji stratosferi pa še ne gre za polno nenadno stratosfersko segrevanje. Major SSW se običajno definira kot obrat zonalnega vetra pri 10 hPa in 60 stopinjah severno iz zahodnika v vzhodnik. V trenutnih napovedeh povprečje ostaja zahodno, čeprav posamezni člani ansamblov kažejo močno oslabitev. Za vreme pri tleh je ključno, ali se ta signal spusti navzdol v troposfero. Proces traja običajno od enega do treh tednov. Ko se pozitivna anomalija višine polarne kape spusti proti nižjim plastem, se pogosto poveča verjetnost negativne faze arktične in severnoatlantske oscilacije. To pomeni več blokad, bolj valovit jet stream in večje možnosti za prodor hladnejšega zraka proti srednjim širinam.

Vendar zgodnje motnje v oktobru imajo pogosto šibkejši troposferski odziv kot tiste sredi zime. Stratosferski vrtinec se šele oblikuje, troposferski valovi pa so še relativno šibki. Poleg tega so lokalni dejavniki, kot so položaj atlantskih ciklonov ali orografija, lahko dovolj močni, da hemisferni signal preglasijo. Za Slovenijo in srednjo Evropo to pomeni, da trenutno še ni razloga za napovedi izjemnega mraza. Vzorci kažejo bolj na nadaljevanje relativno milega in spremenljivega vremena z občasnimi hladnejšimi vdori, ki so za konec oktobra in november normalni. Če se bo pozitivna anomalija polarne kape v naslednjih dneh še krepila in spuščala, bo to povečalo možnosti za večjo spremenljivost v drugi polovici novembra. Če pa se bo vrtinec hitro okrepil, bo vpliv ostal omejen.

Širše ozadje prav tako vpliva na razvoj. Močan El Niño statistično povečuje verjetnost motenj polarnega vrtinca pozneje v zimi, medtem ko zahodna faza kvazibienalne oscilacije lahko trenutno deluje delno stabilizirajoče. Zgodnje motnje, kot je ta, so redkejše in njihovi analogi v preteklosti niso vedno prinesli izrazitega zimskega odziva v srednji Evropi. Vseeno pa ekstremne amplitude vala 1 in padec vetra na +5,7 m/s kažeta, da gre za resen dogodek, ki ga je vredno spremljati. Produkti, kot so anomalija polarne kape, amplituda valov in E-P tok, omogočajo, da se dogajanje ne ocenjuje le prek enega števila, temveč prek celotne vertikalne strukture.

V naslednjih dneh bo ključno spremljati, ali se pozitivna anomalija polarne kape še naprej spušča in ali zonalni veter na 10 hPa ostane nizek. Če bo signal vztrajal, bo to povečalo verjetnost negativne AO in bolj meridionalnih vzorcev. Če pa se bo vrtinec začel okrevati, bo šlo za prehodno motnjo brez daljših posledic. Ta epizoda kaže, kako občutljiv je prehod iz jeseni v zimo in kako lahko troposferski valovi že v zgodnji fazi vplivajo na stratosferski vrtinec. Situacija ostaja dinamična, a še daleč od gotovega vpliva na zimsko vreme pri tleh.

Nadaljevanje: Polarni vrtinec pred preizkusom