Analize dogodkov
Ligurski ciklon 20.–22. 10. 2026: koliko je padlo in kateri model je bil najbližje
Ciklon nad Ligurskim morjem je v 43 urah na Kaninu prinesel 172,6 mm padavin, na vzhodu le nekaj milimetrov. Primerjali smo 14 modelov na 91 postajah ARSO.
- padavine
- ciklon
- modeli
Obdobje analize: 20. 10. 23:00 – 22. 10. 18:00 CEST (43 ur). Meritve: samodejne postaje ARSO (podatki do 22. 10. 18:00 CEST).
1. Potek ciklona
Animacija (GIF različica): zračni tlak na morski gladini (izobare na 2 hPa), intenziteta padavin in pot središča ciklona. Vir: ECMWF IFS (odprti podatki, 0,25°), spojeni kratkoročni teki 20. 10. 18 UTC, 21. 10. 06 UTC, 21. 10. 18 UTC in 22. 10. 06 UTC (vsak +3 do +15 h).
Pot središča po izračunu ECMWF (položaji na mreži 0,25°, zato približni):
| Čas (CEST) | Položaj središča | Tlak v središču |
|---|---|---|
| tor 20. 10. 23:00 | Ligursko morje ob francoski Azurni obali (43,25° S, 6,75° V) | 1005,4 hPa |
| sre 21. 10. 05:00 | Ligursko morje (43,5° S, 7,25° V) | 1005,3 hPa |
| sre 21. 10. 11:00 | nad Piemontom (45,0° S, 8,25° V) | 1008,1 hPa |
| sre 21. 10. 17:00 | zahodna Padska nižina (45,0° S, 8,5° V) | 1006,5 hPa |
| sre 21. 10. 20:00 | severni Jadran pri Benetkah (45,25° S, 12,5° V) | 1008,1 hPa |
| čet 22. 10. 02:00 | Tržaški zaliv (45,5° S, 13,0° V) | 1010,1 hPa |
| čet 22. 10. 08:00 | zahodna Istra (45,0° S, 13,25° V) | 1012,8 hPa |
| čet 22. 10. 17:00 | srednji Jadran (44,25° S, 14,25° V) | 1017,1 hPa |
Ciklon je bil plitev (najnižji tlak okoli 1005 hPa). Med 17. in 20. uro v sredo se je najnižji tlak po modelu preselil nad severni Jadran – v praksi je tam nastalo novo središče, ki je nato prek Tržaškega zaliva in Istre potovalo proti jugovzhodu in se postopno polnilo (tlak se je do četrtka popoldne dvignil na 1017 hPa). Največje intenzitete padavin v animaciji so okoli 7–8 mm/h (3-urno povprečje).
2. Koliko je padlo v 43 urah
Padavine so bile izrazito neenakomerno porazdeljene: največ na severozahodu (Julijske Alpe, Posočje), na vzhodu in jugovzhodu le nekaj milimetrov. Povprečje 91 postaj, uporabljenih v primerjavi, je 35,2 mm.
Postaje z največ padavinami:
| # | Postaja | Padavine (mm) |
|---|---|---|
| 1 | Kanin | 172,6 |
| 2 | Bovec | 131,9 |
| 3 | Predel | 119,1 |
| 4 | Breginj | 115,4 |
| 5 | Vogel | 113,3 |
| 6 | Sviščaki | 111,3 |
| 7 | Zelenica | 86,7 |
| 8 | Vršič | 80,3 |
Primerjava z oktobrskim povprečjem (1991–2020):
| Postaja | 43 ur (mm) | Oktobrsko povprečje (mm) | Delež mesečnega povprečja |
|---|---|---|---|
| Bovec | 131,9 | 222,6 | 59 % |
| Idrija | 78,0 | 182,6 | 43 % |
| Rateče | 61,8 | 179,1 | 35 % |
| Kredarica | 80,0 | 236,9 | 34 % |
| Rudno polje | 79,7 | 271,3 | 29 % |
| Ljubljana | 33,8 | 150,0 | 23 % |
| Brnik | 32,0 | 139,3 | 23 % |
| Babno Polje | 34,0 | 183,1 | 19 % |
| Murska Sobota | 10,2 | 65,2 | 16 % |
| Celje | 10,1 | 114,7 | 9 % |
| Postojna | 13,4 | 166,7 | 8 % |
| Bilje | 9,6 | 157,1 | 6 % |
| Novo mesto | 7,2 | 122,5 | 6 % |
| Kočevje | 7,3 | 133,4 | 5 % |
| Portorož | 4,7 | 108,3 | 4 % |
| Maribor (letališče) | 3,6 | 87,3 | 4 % |
V Bovcu je v manj kot dveh dneh padlo 59 % običajnih oktobrskih padavin, na Primorskem (Bilje, Portorož) in na vzhodu pa manj kot desetina.
3. Primerjava modelov
Vsi modeli so izračunani na enak način: prvi del je tek 20. 10. ob 21 UTC (23:00 CEST) od +0 do +27 h, drugi del pa tek 22. 10. ob 00 UTC od +0 do +16 h. Primerjava je na 91 postajah ARSO; MAE je povprečna absolutna razlika vsote na postajo, odklon pa povprečna razlika vsote (napoved − meritev).
Visokoločljivi modeli
| # | Model | Teki | MAE (mm) | Odklon (mm) |
|---|---|---|---|---|
| 1 | C-LAEF | 20. 10. 21 UTC + 22. 10. 00 UTC | 11,22 | +1,12 (+3 %) |
| 2 | ICON-2I² | 20. 10. 12 UTC + 22. 10. 00 UTC | 11,36 | +3,07 (+9 %) |
| 3 | ICON-CH1³ | 20. 10. 21 UTC + 21. 10. 21 UTC | 12,02 | −4,70 (−13 %) |
| 4 | ALADIN-SI¹ | 20. 10. 18 UTC + 22. 10. 00 UTC | 13,20 | +5,87 (+17 %) |
| 5 | ICON-CH2¹ | 20. 10. 18 UTC + 22. 10. 00 UTC | 13,34 | −3,57 (−10 %) |
| 6 | WRF 2 km (VRTINEC)² | 20. 10. 12 UTC + 22. 10. 00 UTC | 13,69 | −1,11 (−3 %) |
| 7 | ICON-D2 | 20. 10. 21 UTC + 22. 10. 00 UTC | 14,83 | +8,53 (+24 %) |
| 8 | HARMONIE DINI² | 20. 10. 12 UTC + 22. 10. 00 UTC | 14,97 | +2,61 (+7 %) |
| 9 | ICON-D2-RUC | 20. 10. 21 UTC + 22. 10. 00 UTC | 16,22 | +9,93 (+28 %) |
Globalni modeli
| # | Model | Teki | MAE (mm) | Odklon (mm) |
|---|---|---|---|---|
| 1 | ICON-EU²˒⁴ | 20. 10. 12 UTC + 22. 10. 00 UTC | 14,59 | −1,53 (−4 %) |
| 2 | ICON (globalni)¹ | 20. 10. 18 UTC + 22. 10. 00 UTC | 16,52 | −0,19 (−1 %) |
| 3 | GFS¹ | 20. 10. 18 UTC + 22. 10. 00 UTC | 17,40 | −9,96 (−28 %) |
| 4 | ECMWF IFS¹ | 20. 10. 18 UTC + 22. 10. 00 UTC | 18,51 | −5,58 (−16 %) |
| 5 | ECMWF AIFS¹ | 20. 10. 18 UTC + 22. 10. 00 UTC | 19,37 | −7,73 (−22 %) |
¹ Model nima teka ob 21 UTC, zato je prvi del iz teka 20. 10. ob 18 UTC (+3 do +30 h). ² Model ima le teka ob 00 in 12 UTC, zato je prvi del iz teka 20. 10. ob 12 UTC (+9 do +36 h). ³ ICON-CH1 teče ob 03, 09, 15 in 21 UTC, zato je drugi del iz teka 21. 10. ob 21 UTC (+3 do +19 h). ⁴ ICON-EU (6,5 km) je regionalni model z grobo mrežo, zato je uvrščen med globalne modele. Globalni modeli (ICON, GFS, ECMWF IFS, AIFS) so iz arhiva Open-Meteo.
Kdo je bil najbližje: med običajnimi napovedmi je bil najbližje C-LAEF (MAE 11,22 mm, skoraj brez sistematičnega odklona), tesno za njim ICON-2I in ICON-CH1.
Kdo je precenil in kdo podcenil: največ so precenili ICON-D2-RUC (+28 %), ICON-D2 (+24 %) in ALADIN-SI (+17 %). Najbolj so podcenili GFS (−28 %), ECMWF AIFS (−22 %) in ECMWF IFS (−16 %). Globalni modeli so imeli tudi največje napake, kar je pri tako neenakomerni porazdelitvi padavin (od 172,6 mm na Kaninu do nekaj milimetrov na vzhodu) pričakovano zaradi grobe mreže. Globalni ICON ima skoraj ničelen povprečni odklon (−0,19 mm), a veliko MAE (16,52 mm) – preveč je dal ponekod in premalo drugod, kar se v povprečju izravna.
4. Zakaj se isti model razlikuje od teka do teka: ALADIN-SI 18 UTC proti 12 UTC
Za celotno 43-urno obdobje smo primerjali dva zaporedna teka ALADIN-SI z 20. 10.:
| Tek ALADIN-SI | Koraki | Povprečje napovedi (mm) | MAE (mm) | Odklon (mm) |
|---|---|---|---|---|
| 20. 10. 12 UTC | +9 do +52 h | 50,9 | 21,75 | +15,71 (+45 %) |
| 20. 10. 18 UTC | +3 do +46 h | 38,4 | 11,88 | +3,22 (+9 %) |
Izmerjeno povprečje je bilo 35,2 mm. Tek ob 12 UTC je padavine močno precenil, predvsem v osrednji Sloveniji in na Notranjskem, šest ur poznejši tek pa je bil skoraj ob meritvah:
| Postaja | Izmerjeno (mm) | ALADIN-SI 18 UTC (mm) | ALADIN-SI 12 UTC (mm) |
|---|---|---|---|
| Postojna | 13,4 | 24,2 | 71,0 |
| Brnik | 32,0 | 33,2 | 75,5 |
| Ljubljana | 33,8 | 32,9 | 69,3 |
| Nanos | 13,6 | 16,9 | 57,8 |
| Bovec | 131,9 | 92,2 | 96,0 |
| Kanin | 172,6 | 92,8 | 107,9 |
Razlog je v naravi takšnih ciklonov: tlak v središču je bil le okoli 1005 hPa, ciklon je potoval počasi in se je med potjo »preselil« z Ligurskega morja nad severni Jadran. Že majhen premik napovedanega položaja ali časa nastanka novega središča spremeni, kje se vlažen jugozahodni tok dviga ob reliefu – in s tem, ali dežuje predvsem v Posočju ali tudi nad osrednjo Slovenijo. Novejši tek ima boljše začetne pogoje in krajšo napovedno dobo, zato je razlika med zaporednima tekoma lahko večja od razlike med različnimi modeli. Oba teka sta sicer podcenila najbolj namočene postaje v Julijskih Alpah (Kanin, Bovec).
5. Ugotovitve
- V 43 urah je največ padlo na Kaninu (172,6 mm), v Bovcu (131,9 mm, 59 % oktobrskega povprečja) in na Predelu (119,1 mm); na vzhodu in na Obali le nekaj milimetrov.
- Med napovedmi z enako metodo je bil najbližje C-LAEF (MAE 11,22 mm), sledita ICON-2I (11,36 mm) in ICON-CH1 (12,02 mm).
- Globalni modeli (GFS, ECMWF IFS, ECMWF AIFS) so padavine podcenili za 16–28 % in imeli največje napake.
- ICON-D2, ICON-D2-RUC in ALADIN-SI so padavine precenili (17–28 %).
- Pri ALADIN-SI je bil tek ob 18 UTC skoraj dvakrat natančnejši od teka ob 12 UTC (MAE 11,88 proti 21,75 mm) – pri plitvih, počasnih ciklonih se splača spremljati vsak nov tek.
- Vsi modeli so podcenili najbolj namočen del Julijskih Alp.
Vir meritev: ARSO (samodejne postaje). Izločene postaje: brez podatkov – Koper Kapitanija, Ljubljana-Vič, Piran boja, Trbovlje, Tržaški zaliv; z vrzelmi v podatkih – Krn, Ratitovec, Vedrijan. Animacija: ECMWF IFS (odprti podatki, CC BY 4.0). Izris in izračun: VRTINEC.