Novost na VRTINCU: Kotlinska inverzija in megla

Stran Inverzija pokaže, kdaj in kako močna bo inverzija, kako debela bo plast hladnega zraka, kje in kdaj bo megla ter kje poteka meja sneženja.

inverzija
megla
WRF

Jesen in zima sta v slovenskih kotlinah čas temperaturnih obratov. Medtem ko na Krvavcu ali Kumu sije sonce in je razmeroma toplo, v Ljubljani obleži hladen, vlažen in pogosto onesnažen zrak, iz katerega ponoči in zjutraj nastane megla. Stran Inverzija pokaže, kdaj in kako močna bo inverzija, kako debela bo plast hladnega zraka, kje in kdaj bo megla ter kje poteka meja sneženja.

Modeli

Za Ljubljansko kotlino poganjamo lasten model WRF z ločljivostjo 0,5 km. Gre za ugnezdeno območje znotraj našega WRF z ločljivostjo 2 km, ki ga na robovih poganja model ICON-EU, napoved pa sega 36 ur naprej. Tako fina mreža je pri inverzijah ključna, saj se hladen zrak steka po pobočjih in zbira na dnu kotline na razdaljah nekaj sto metrov. Grobi globalni modeli kotline praktično ne vidijo, zato jutranje temperature pogosto precenijo, megle pa ne zaznajo. Za Celje, Novo mesto, Maribor, Mursko Soboto in Kranj uporabljamo ansambelski model C-LAEF (GeoSphere Austria), pri katerem so prizemna polja in karte megle v ločljivosti 1 km, navpični profili pa iz 2,5-kilometrske različice, z napovedjo do 48 ur. Med mesti preklapljate z izbirnikom.

Drsnika in kazalnik

Drsnika za meglo in inverzijo nastavita prag, od katerega se pojav šteje kot pomemben, na primer kolikšen delež kotline mora biti pod meglo ali kolikšna mora biti temperaturna razlika v plasti. Kazalnik nad grafikoni napoved povzame v enem stavku, na primer »Inverzija: nedelja 02–03 h (majhna). Megla: nedelja 02–09 h (zmerna).«, ob njem pa je še stavek o meji sneženja. To je najhitrejši odgovor na vprašanje, ali bo jutri zjutraj megla.

Meja sneženja

Meja sneženja je na prerezih narisana kot bela črta s pikami in oznako višine na vsakih 6 ur. Določena je z mokro temperaturo 1 °C: nad to višino padavine večinoma padajo kot sneg, pod njo kot dež ali mešanica. Kjer ne pada, črte ne rišemo do tal, saj mrzla jasna noč še ne pomeni sneženja.

Časovno-višinski prerez nad Ljubljano (WRF 0,5 km) od tal do 2500 m; barve kažejo temperaturo, puščice veter v km/h. V soboto dopoldne je bilo nad kotlino še oblačno z občasnim dežjem, zato takrat ne gre za meglo. V noči na nedeljo se zjasni, okoli 03. ure se med približno 380 in 540 m pojavi šibka inverzija (zelena in rožnata oznaka), med 5. in 9. uro pa se v najnižjih 300 m naredi megla (bela obroba). Meja sneženja se spusti s približno 1350 m na 1100 do 1150 m.

Pravila za meglo

Megla v modelu ni preprosto oblak pri tleh. Kjer pada dež z intenziteto vsaj 0,2 mm na uro, tega ne štejemo kot meglo, temveč kot nizko oblačnost z dežjem, ki je na kartah modro šrafirana. Kjer je srednje oblačnosti več kot 60 %, se tla ne morejo dovolj ohladiti, zato gre za nizko oblačnost pod oblačno odejo in ne za radiacijsko meglo; takšna območja so siva. Meglo označimo, ko je delež oblačnosti v najnižjih nivojih vsaj 50 % ob šibkem vetru do 10 km/h. Modra črtkana črta na prerezu označuje 90-odstotno relativno vlago, torej skoraj nasičen zrak; če se ponoči spušča proti tlom, je to dober znak, da bo do jutra nastala megla.

Megla v Ljubljanski kotlini vsaki 2 uri (WRF 0,5 km) z deležem kotline pod meglo nad vsako sličico. Belo je megla, modro šrafirano nizka oblačnost z dežjem, sivo nizka oblačnost pod srednjo oblačnostjo. V nedeljo se megla pojavi okoli 02. ure, ob 05. uri pokriva 30 % kotline, največ pa okoli 07. ure (39 %), ko sega od Vrhnike do Domžal. Do 11. ure se razkroji.

Kako nastane kotlinska inverzija

Običajno temperatura z višino pada, v povprečju za okoli 0,65 °C na 100 m, pri inverziji pa se v plasti nad dnom kotline z višino povečuje. V jasni in mirni noči tla izsevajo toploto in se hitro ohlajajo, z njimi pa tudi najnižji sloj zraka. Ohlajen zrak je gostejši, zato polzi po pobočjih na dno kotline in se tam nabira kot jezero, šibek veter in zaprta oblika kotline pa preprečita mešanje. Spodnja meja inverzije je višina, kjer se temperatura začne dvigati, zgornja pa višina z najtoplejšim zrakom, nad katero temperatura spet pada; na prerezu sta označeni z zeleno in rožnato črto, razlika temperature med njima pa je jakost inverzije. Ohlajanje traja vso noč, zato je zrak pri tleh najhladnejši tik pred sončnim vzhodom, ko relativna vlaga doseže 100 % in nastane megla, najprej ob Savi, Ljubljanici in na Barju. Po vzhodu se tla segrejejo in megla se dvigne ali razkroji, ob nizkem jesenskem in zimskem soncu pa lahko vztraja ves dan.

Moč inverzije v Ljubljanski kotlini. Zgoraj je temperatura pri tleh v Ljubljani in v modelskem profilu na višinah Topola (692 m), Kuma (1211 m) in Krvavca (1742 m), spodaj pa razlika med Kumom in Ljubljano: modri stolpci pomenijo običajno upadanje temperature z višino, beli inverzijo. Tokrat je inverzija kratka in šibka, največ 0,5 °C okoli 03. ure, a ob vlažnem zraku zadošča za nastanek megle.

Primerjava z meritvami

Model sproti preverjamo z meritvami ARSO na postajah na različnih višinah. Ljubljana Bežigrad (299 m) predstavlja dno kotline, Topol pri Medvodah (692 m) srednji del, Kum (1211 m) in Krvavec (1742 m) pa prosto ozračje nad inverzijo. Za višinske postaje meritve primerjamo s temperaturo v modelskem profilu nad Ljubljano na višini postaje. Odklon, torej povprečna razlika med modelom in meritvijo, pove, kako zanesljiva je trenutna napoved; nekaj desetink stopinje pomeni, da model razmere v kotlini dobro zajame.

Primerjava napovedi WRF 0,5 km z meritvami ARSO — Primerjava napovedi WRF 0,5 km (modro) z meritvami ARSO (rumeno) v zadnjih 36 urah. Povprečni odklon je na Bežigradu 0,3 °C, na Topolu pri Medvodah in Kumu 0,6 °C, na Krvavcu pa 0,5 °C, kar pomeni, da model dobro zajame navpično zgradbo ozračja.

Napovedi se osvežujejo samodejno ob vsakem novem teku modela. Za najbolj zanesljivo oceno jutranje megle spremljajte zadnji tek in odklon na postajah.