Vrtilna količina ozračja pada: zahodni vetrovi pešajo, vzorec se lahko obrne proti blokadam

Analize · 22. 10. 2026

Relativna vrtilna količina ozračja (AAM) je po vrhu v drugi polovici septembra in ponovnem vzponu v oktobru spet na pragu upadanja. Ansambel ECMWF (IFS-ENS) do začetka novembra kaže enakomeren padec, kar pomeni slabše zahodne vetrove in več možnosti za vijugast, bolj meridionalen tok nad severno poloblo.

Kaj sploh je AAM?

Ozračje se vrti skupaj z Zemljo, a ne povsem enako hitro. Kadar zahodni vetrovi, predvsem v višinah in v subtropskem ter polarnem curku, pihajo močneje od običajnega, ozračje »prehiteva« Zemljo – takrat je relativna vrtilna količina višja od dolgoletnega povprečja (pozitivna anomalija). Ko zahodniki oslabijo ali se okrepijo vzhodni vetrovi, anomalija pada.

Ozračje vrtilno količino izmenjuje s trdno Zemljo na dva glavna načina. Gorski navor nastane, ko so na nasprotnih straneh velikih gorstev (Skalno gorovje, Himalaja, Andi) različni zračni tlaki – tlačna razlika »potiska« ozračje in ga pospešuje ali zavira. Torni navor pa deluje pri tleh, kjer veter drgne ob površje: zahodni vetrovi v zmernih širinah ozračje zavirajo, vzhodni pasati v tropih pa mu vrtilno količino dodajajo. Ker se ti navori spreminjajo iz tedna v teden, AAM niha, njeni dolgotrajnejši premiki pa so dober povzetek stanja splošne cirkulacije.

Kaj kažejo podatki

Analiza (ansambelska sredina) se je sredi septembra dvignila z 2,70 (12. 9.) na vrh 4,57 okoli 20. 9. Sledil je skoraj tritedenski upad do 2,00 (8. 10.), nato ponovna rast: 13. 10. je bila vrednost 2,80, 22. 10. pa 3,40. Anomalija je ves čas pozitivna, zahodni vetrovi so bili torej v povprečju močnejši od običajnih.

Zadnji tek (22. 10. 00 UTC) vrh že kaže za nami. Do 25. 10. vrednost upade na 2,39, do 30. 10. na 1,60, 3. 11. na 0,94 in se okoli 4.–6. 11. ustali pri 0,87–0,93. Teki od 19. 10. naprej so si pri tem zelo podobni, kar pomeni, da je padec v ansamblu dobro zasidran. Tudi razširjeni ansambel (101 član, tek 20. 10.) kaže podoben potek: z 3,25 (22. 10.) na 2,12 (28. 10.). AAM ostaja pozitivna, a se približuje ničli.

Kaj pomeni padec

Padec AAM pomeni, da ozračje vrtilno količino izgublja – zahodni tok, ki je konec septembra in sredi oktobra hitro premikal vremenske sisteme od zahoda proti vzhodu, se umirja. Ko zahodniki oslabijo, postane tok bolj valovit: Rossbyjevi valovi dobijo večjo amplitudo, pogosteje se »lomijo« (Rossbyjev lom valov), kar lahko vodi v odcepljene višinske doline, kaplje hladnega zraka in grebene, ki se zasidrajo in delujejo kot blokade. To je tendenca, ne pravilo: nizka ali padajoča AAM le poveča verjetnost bolj meridionalnih vzorcev, kje točno se bodo dvignili grebeni in spustile doline, pa določajo drugi dejavniki.

MJO in stratosfera

Madden-Julianova oscilacija (MJO) je bila v zadnjem mesecu šibka do zmerna: od konca septembra do sredine oktobra se je zadrževala v fazah 1 in 8 z amplitudo okoli 1,1–1,4, 21. 10. pa je v fazi 2 z amplitudo 0,82, torej znotraj kroga šibke MJO. Deterministični izračun ECMWF HRES (22. 10.) kaže krepitev v fazi 2 (Indijski ocean), z amplitudo 1,47 25. 10., 1,94 31. 10. in do 2,61 4. 11. Konvekcija nad Indijskim oceanom običajno ne dodaja vrtilne količine; skladnost s padajočo AAM je smiselna, vendar gre za en sam deterministični izračun, zato je zanesljivost omejena.

Polarni vrtinec v stratosferi ostaja zahoden. Po izračunu ECMWF HRES z 21. 10. 12 UTC je zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. okoli 18 m/s, do 24. 10. se okrepi na 22,9 m/s, okoli 29. 10. oslabi na 16 m/s in se do 4. 11. spet dvigne na 22 m/s. Preobrata vetra ni, zato iz stratosfere v tem obdobju ne pričakujemo izrazitega vpliva na troposfero.

Kaj to lahko pomeni za Evropo in Slovenijo

Za konec oktobra in začetek novembra signal AAM govori v prid bolj valovitemu toku nad Atlantikom in Evropo. To lahko pomeni izmenjavo obdobij z višinskimi grebeni (stabilno, ponekod megleno vreme) in vdorov višinskih dolin ali odcepljenih kapelj, ki bi prinesle hladnejši zrak in padavine. Za Slovenijo lahko to pomeni manj enakomerno, bolj spremenljivo vreme, kot bi ga prinesel močan zahodni tok.

Vendar je previdnost na mestu. AAM ostaja pozitivna, polarni vrtinec je stabilen, signal MJO temelji na enem izračunu, globalni indeksi pa opisujejo celotno poloblo in ne povedo, kje se bo greben ali dolina postavila. Konkretno vreme za Slovenijo bo zato odvisno od lege posameznih valov, ki jih bodo kratkoročni modeli razkrivali sproti. Napoved bomo posodabljali.

Viri: ECMWF open data (IFS-ENS, IFS HRES, razširjeni ansambel), ERA5 (Copernicus); izračuni VRTINEC.