VRTINEC·Napoved

Dnevna napoved

Dež se širi z zahoda, do petka obilne padavine, nato burja

Mirnega anticiklonalnega vremena je konec. Zračni tlak je v enem dnevu padel za več kot 10 hPa, z jugozahodnim tokom priteka vlažen in toplejši zrak, megleno sivino pa je zamenjal dež, ki je bil dopoldne najizdatnejši na Primorskem in v hribih nad njo.

Sinoptična karta ECMWF, zračni tlak, T850 in Z500, torek 10. 11. 13:00 (tek 9. 11. 18 UTC)

Torek, 10. november 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Središče anticiklona se je umaknilo nad Ukrajino in zahodno Rusijo, kjer je tlak okoli 1026 hPa, šibkejše jedro z okoli 1024 hPa pa leži nad Črnim morjem in Anatolijo. Zahodno od Biskajskega zaliva se je poglobil ciklon s središčem okoli 978 hPa, okoli katerega so izobare zelo goste. Drugi ciklon, okoli 1004 hPa, je pri Islandiji, globlje središče s 983 hPa pa na skrajnem severovzhodu nad Barentsovim morjem. V višinah se atlantska dolina približuje Iberskemu polotoku, nad Alpami in osrednjim Sredozemljem pa je še greben. Ob 1. uri je bil njegov vrh na 46° s. g. š. okoli 6° v. g. d., na 5678 gpm, nad Ljubljano je bil T850 +5 °C. Izoterma 0 °C v plasti 850 hPa poteka severno od Alp, čez Nemčijo proti Poljski.

Padec tlaka je izrazit. Ob 10.40 je bilo v Ljubljani 1013,6 hPa, na Brniku 1013,9 hPa, v Mariboru 1012,6 hPa, v Murski Soboti in Novem mestu 1012,7 hPa, v Celju 1012,2 hPa, v Kopru 1015,8 hPa in v Biljah 1015,3 hPa. Pred 24 urami je bilo povsod okoli 1026 hPa, kar pomeni padec za 10 do 14 hPa, najmanj na Obali. Na Brniku, v Cerkljah in v Portorožu tlak še rahlo pada. Burje ni, gradient med Zagrebom in Trstom je majhen.

Dež je dopoldne zajel skoraj vso državo, najizdatnejši je bil na zahodu. Od 7. ure do 10.40 je na Sviščakih padlo 18,6 mm, na Otlici 17,4 mm, v Zadlogu 14,7 mm, na Slavniku 14,4 mm, na Nanosu 11,6 mm, v Novi Gorici 10,9 mm, v Kubedu 10,8 mm, na Voglu 10,7 mm, v Kopru 9,9 mm in v Biljah 9,5 mm. V Murski Soboti se je nabralo 4,6 mm, v Lendavi 3,5 mm, v Ljubljani le 1,3 mm, v Mariboru in Celju pa skoraj nič.

Temperature so bistveno višje kot včeraj, inverzije ni več. Na Obali je bilo ob 10.40 okoli 12 °C, v Novi Gorici 10 °C, v Ljubljani 9,5 °C, v Celju 12,3 °C. Najtopleje je bilo v Slovenskih Konjicah s 14,3 °C in v Logarski dolini s 13,2 °C, kjer je bila vlaga z 72 oziroma 67 % opazno nižja, kar kaže na spuščanje zraka v jugozahodnem toku. Hladneje je bilo v Mariboru (7,3 °C) in Murski Soboti (8,2 °C). Na Kredarici je bilo 0 °C ob 98 % vlage. Drugod je vlažnost večinoma med 92 in 99 %.

Veter v nižinah je šibek, v višinah pa piha zmeren jugozahodnik do zahodnik. Na Ratitovcu so sunki dosegli 17 m/s, na Krvavcu 16 m/s, na Kredarici, Rogli in Trojanah okoli 13 m/s, na Slavniku 12 m/s. Ob 10. uri je bilo oblačno, Kredarica in Lisca sta bili v oblakih. Vidljivost je bila v Murski Soboti in Novem mestu okoli 1 km, v Mariboru, Portorožu in Ratečah 2 km, v Ljubljani 5 km.

V evropskem okviru je topel zrak na jugozahodu celine, hladen pa nad Skandinavijo in severovzhodom. Slovenija je zdaj v jugozahodnem toku na sprednji strani atlantske doline, genovskega ciklona še ni.

Širša slika: indeksi

  • AO –0,00, NAO +0,23 (NOAA CPC, 7. 11.): oba indeksa sta blizu ničle, AO se je od –0,62 (5. 11.) vrnil v nevtralno območje.
  • MJO (ECMWF, izračun 10. 11. 00 UTC): 9. 11. v fazi 2 z amplitudo 2,61. Do 24. 11. naj bi se amplituda zmanjšala na 1,82, signal pa bi prešel v fazo 3, medtem ko je prejšnji izračun ostajal v fazi 2.
  • Stratosfera (ECMWF ENS, izračun 10. 11. 00 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° s. g. š. se 11. 11. obrne v vzhodnik (–1,7 m/s), najšibkejši je 12. 11. (–3,2 m/s), 14. 11. pa se zahodnik vrne (2,6 m/s). Nato se krepi, do 20. 11. na 13,5 m/s in do 25. 11. na 29,2 m/s. Tudi HRES kaže vzhodnik 11. 11. (–1,8 m/s).

Obeti: obilen dež do petka, za vikend burja in pozeba

Grafi kažejo povprečje ansambla AIFS-ENS (izračun 10. 11. 00 UTC) na ploskvi 200 hPa, približno 12 km visoko. Rdeče črte so grebeni (H), modre črtkane doline (L). Puščice prikazujejo tok valovne aktivnosti, torej smer, v kateri se po višinah širi energija Rossbyjevih valov. Siv pas označuje valovod ob vetrovnem strženu, rjava barva spuščanje zraka v višinah, zelena pa dviganje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 1–5, AIFS-ENS 10. 11. 00 UTC

11.–15. november. Spremembe glede na prejšnji tek so majhne. Višinski greben z jedrom nad Alžirijo in Tunizijo ostaja, severno od njega je dolina nad Skandinavijo, druga pa zahodno od Portugalske. Valovna aktivnost se z Atlantika širi proti jugovzhodu, proti Iberskemu polotoku in zahodnemu Sredozemlju. V sredo bo dež šibkejši, v četrtek in petek pa po izračunu ECMWF sledi glavni val padavin. V Kopru bi v teh dveh dneh padlo okoli 135 mm, v Novi Gorici okoli 125 mm, v Ljubljani okoli 100 mm, v Mariboru precej manj, okoli 30 mm. V soboto zapiha burja s sunki na Obali do okoli 90 km/h, v nedeljo zjutraj pa bo v notranjosti pozeba, v Ljubljani okoli –3 °C.

Rossbyjevi valovi, dnevi 6–10, AIFS-ENS 10. 11. 00 UTC

16.–20. november. Atlantska dolina zahodno od Britanskega otočja vztraja, nad srednjo Evropo pa izrazitega grebena ali doline ni. Novejši izračun je nad Kaspijskim jezerom in Iranom dodal dve dolini, ki ju prejšnji ni imel, nad Bližnjim vzhodom pa prevladuje rjavo območje spuščanja. Valovod poteka nad severno Afriko. Slovenija ostaja v vlažnem toku z jugozahoda, zato bodo po izračunu ECMWF dnevi z dežjem pogosti, predvsem na zahodu, kjer bi v Novi Gorici 16., 17. in 19. 11. padlo po 26 do 42 mm na dan. Po nedeljski pozebi bo spet mileje.

Rossbyjevi valovi, dnevi 11–15, AIFS-ENS 10. 11. 00 UTC

21.–25. november. Najbolj se je od včeraj spremenil sever celine, kjer se nad Baltikom in zahodno Rusijo zdaj pojavi samostojna dolina. Modre črtkane črte nad Evropo so goste, kar pomeni močan zahodni tok, atlantska dolina pa ostaja zahodno od Irske. Če bi se baltska dolina okrepila, bi lahko proti koncu meseca odprla pot hladnejšemu zraku s severa, a je na tej razdalji negotovost še velika.

Na kratko

Tlak je v 24 urah padel za več kot 10 hPa, dež se z zahoda širi čez vso državo. Najbolj bo namočilo v četrtek in petek, na Primorskem ponekod več kot 120 mm. V soboto sledita burja in ohladitev, v nedeljo zjutraj pozeba. Vzhodnik v stratosferi pri 60° s. g. š. bo kratek, od 14. 11. se zahodnik spet krepi.

Viri: samodejne meteorološke postaje, ECMWF IFS open data, ECMWF ENS in HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.