Gosta megla v Ljubljani, nad Biskajskim zalivom se poglablja višinska dolina

Nedelja, 18. oktober 2026 · VRTINEC

Nedeljsko jutro je bilo v osrednji Sloveniji zavito v gosto meglo, na Primorskem pa jasno in toplo. Zračni tlak je od včeraj porasel, padavin ni bilo. Na zahodu Evrope se medtem pripravlja sprememba, saj se nad Francijo in Biskajskim zalivom poglablja višinska dolina.

Sinoptična slika dneva

Nad Evropo se 18. 10. 2026 vzpostavlja značilna jesenska razporeditev zračnih mas. Na severu in severozahodu prevladuje obsežno območje visokega zračnega tlaka, katerega središče se premika od Britanskega otočja proti Skandinaviji in naprej proti Rusiji. Po podatkih nemške meteorološke službe se to območje visokega tlaka, imenovano GERHARD, širi, njegov greben pa sega proti srednji Evropi. Hkrati se nad severozahodno Francijo in Belgijo zadržuje odcepljeni višinski sistem, tako imenovana kaplja hladnega zraka (Kaltlufttropfen), ki je nastala iz prejšnje višinske doline in se počasi premika. Ta sistem prinaša nekoliko več nestabilnosti zahodneje od nas, nad Slovenijo pa je njegov vpliv omejen.

Nad Panonsko nižino ter zahodnim in osrednjim Balkanom, kot poroča ARSO v vremenski sliki zjutraj 18. 10., prevladuje šibko območje visokega zračnega tlaka. Ciklonski sistemi so nad severnim Sredozemljem in nad vzhodnim Balkanom. Zaradi te razporeditve so vetrovi v višinah nad Slovenijo šibki, kar omogoča, da se zrak umiri in se začnejo razvijati lokalni procesi. Tlak na površju v osrednji Sloveniji se giblje med 1019 in 1023 hPa in rahlo narašča, kar kaže na postopno krepitev vpliva visokega tlaka.

V zadnjih 48 urah smo opazovali prehod iz bolj oblačnih razmer v soboto, ko so bile temperature v nižinah okoli 13 do 17 °C, v bolj umirjene razmere ponoči. Ob jasnejšem nebu v noči na nedeljo se je začelo močno radiacijsko ohlajanje. V Ljubljani je temperatura ostala okoli 10 °C, vlažnost pa je narasla na več kot 98 %. Podobne razmere so bile zabeležene na številnih samodejnih postajah ARSO: v Logatcu je bilo 100 % vlage, v Kočevju, Murski Soboti, Novem mestu in na letališčih okoli 97 do 99 %. Na višjih postajah, kot je Kredarica, je temperatura okoli 2 °C, na Krvavcu 8 °C, kar kaže na tipično temperaturno razslojenost.

Polarni vetrovni stržen (jet stream), torej močni vetrovi v zgornji troposferi, je v tem obdobju precej severneje, nad severnim Atlantikom in Skandinavijo, kar omogoča blokado in šibkejše zahodne vetrove nad našimi kraji. Nad Slovenijo ni izrazite fronte, gre bolj za difuzne prehode in lokalno kondenzacijo. Vlažnost je visoka zaradi prejšnjih dni in izhlapevanja iz še zelenih površin, nestabilnost pa je nizka. Vrednosti CAPE so majhne, kar pomeni, da ni pogojev za močno konvekcijo. V takšnih razmerah prevladuje stabilna stratifikacija, nastajata pa plastna oblačnost in megla.

Širša slika: indeksi

• AO +1,84, NAO +0,89 (NOAA CPC, 15. 10.): AO je od +2,47 dan prej nekoliko oslabel, NAO se je rahlo okrepil.
• MJO (ECMWF HRES, izračun 17. 10.): 16. 10. faza 2 z amplitudo 1,18, kar pomeni aktivno oscilacijo nad Indijskim oceanom. Do 31. 10. naj bi ostala v fazi 2 in se okrepila do amplitude 2,22. Novejšega izračuna še ni.
• Stratosfera (ECMWF HRES, izračun 17. 10. 12 UTC): zonalni veter na 10 hPa pri 60° N danes okoli 17 m/s, do 24. 10. se okrepi do skoraj 22 m/s, nato oslabi na okoli 15 m/s 30. 10. Polarni vrtinec ostaja zahodni, preobrata ni.

Obeti: v novem tednu več oblakov in možnost dežja, ob koncu meseca spet bolj mirno

Grafi prikazujejo valove v višinskem toku na 200 hPa, okoli 12 km nad tlemi. Rdeče črte zarisujejo grebene (H), modre črtkane doline (L), puščice (WAF, tok valovne aktivnosti) pa kažejo, kam se širi valovna energija. Sivi pas je valovod, pot valov ob tokovnem curku. Rjave lise pomenijo zgoščanje zraka v višinah in spuščanje, zelene razhajanje in dviganje, slednje pogosto nad tropskimi nevihtami.

19.–23. oktober. Še včeraj je kazalo, da bo glavna dolina nad Egejskim morjem in zahodno Turčijo, danes se je težišče doline premaknilo na zahod, nad Biskajski zaliv in zahodno Francijo. Greben ostaja visoko na severu, nad Skandinavijo in severozahodno Rusijo, odcepljeno jedro pa pri Kanarskih otokih. Slovenija bo tako na vzhodni strani doline, v jugozahodnem toku, ki bo prinašal vlažnejši zrak, več oblačnosti in možnost dežja, predvsem na zahodu države, ob tem bo še razmeroma toplo.

24.–28. oktober. Greben se umakne nad severno Rusijo in Ural, južno od Islandije je dolina, zahodni tok nad Atlantikom pa ostaja usmerjen proti Britanskemu otočju. Še včeraj je kazalo, da bo šibka dolina na jugu nad Egiptom, danes se je pomaknila proti zahodu, nad Libijo. Pri nas bo vreme spremenljivo, brez izrazitega vpliva enega sistema, z možnostjo krajših poslabšanj z jugozahoda ali juga.

29. oktober–2. november. Še včeraj je kazalo, da bo oslabljen greben nad Baltikom in Poljsko, dolina pa nad Tunizijo, danes se je greben premaknil proti jugozahodu in se razteza od Iberskega polotoka prek Francije in srednje Evrope do Baltika. Dolina na jugu se je pomaknila proti vzhodu nad Libijo in vzhodno Sredozemlje, nova pa se nakazuje nad zahodno Afriko. Slovenija bi bila na južnem robu grebena, kar namesto sredozemskih motenj pomeni bolj mirno, pretežno suho vreme z meglo po nižinah. Pri tem dosegu gre le za nakazano smer, ne za napoved.

Na kratko

Anticiklon nad Skandinavijo ohranja visok tlak, v osrednji Sloveniji je bila zjutraj gosta megla, na Primorskem je sončno in do 19 °C. Burje ni. Nad Francijo se poglablja višinska dolina, ki bo v prihodnjih dneh prinesla več oblakov in možnost dežja, konec meseca pa današnji izračuni namesto vpliva Sredozemlja kažejo greben nad zahodno in srednjo Evropo.

Viri: ARSO, METAR (LJLJ, LJMB, LJPZ, LJCE, LIPZ, LIMC, LDZA, LOWG), ECMWF IFS open data, ECMWF HRES, AIFS-ENS, NOAA CPC. Pripravil VRTINEC.