Zahodne Alpe na 1033 hPa: visoki tlak se utrjuje, Balkan ostaja pod višinsko dolino

Sreda, 14. oktober 2026 · VRTINEC

Sinoptična slika dneva

Nad večjim delom Evrope prevladuje območje visokega zračnega tlaka. To je anticiklon – obsežna območja, kjer zračni tlak pri tleh presega 1013 hPa (standardni morski nivo), v našem primeru pa dosega okoli 1028–1030 hPa v Sloveniji in podobne vrednosti v sosednjih deželah. Središče sistema se je v zadnjih 24–48 urah ustalilo nad osrednjo ali zahodno Evropo oziroma bližje vzhodnim Alpam, kar je povzročilo šibke vetrove pri tleh in postopno jasnjenje od zahoda proti vzhodu.

V višinah (okoli 500 hPa, kar ustreza približno 5500 m) je potekal severozahodni do severni tok, ki je prinašal postopno toplejši in občasno nekoliko bolj vlažen zrak. To pomeni, da je bil greben višinskega tlaka nad zahodno ali osrednjo Evropo, medtem ko so se ostanki višinske doline umikali proti vzhodu. Jet stream (visokozračni tok, ki se giblje na višini 9–12 km) je bil verjetno severneje, kar je omogočilo, da se je anticiklon okrepil in blokiral premikanje ciklonov z Atlantika proti vzhodu. Rezultat je stabilna, skoraj “zamrznjena” sinoptična situacija.

Nad Slovenijo je bil zračni tlak visok in naraščajoč ali ustaljen. Zjutraj (okoli 7. ure) so bile temperature po nižinah med 5 in 10 °C, vlažnost pa pogosto nad 90 %, kar je ustvarilo pogoje za meglo ali nizko oblačnost v kotlinah. Čez dan se je od zahoda jasnilo, sončno obsevanje je naraščalo, temperature so se dvignile, vlažnost pa padla (v Ljubljani na okoli 61 %, v Portorožu na 48 %). Na Kredarici je ostalo hladneje (5 °C) z višjo vlažnostjo, kar je tipično za višje plasti, kjer se zrak še ni popolnoma ogrel pod vplivom sonca.

Vetrovnost je bila šibka – lokalni vetrovi 2–6 vozlov, ponekod na vzhodu severni do 8 vozlov. To je značilnost anticiklona: divergenca v višinah in konvergenca pri tleh sta šibki, vertikalni premiki so majhni, zato se zrak ne meša intenzivno. V zadnjih 48 urah se je situacija razvijala od prehoda hladne fronte (ki je prinesla sneg na Kredarico 12. oktobra) proti vzpostavitvi visokega tlaka. Ostanki oblačnosti so se umikali, padavin ni bilo več zaznati na radarjih, ozračje pa je postajalo stabilnejše.

Ta sinoptična slika je tipična za jesen v zmernih širinah, ko se polarni jet stream začne umikati proti severu, subtropski grebeni pa se širijo. Vendar je lokalna topografija Slovenije – Alpe, Dinaridi, kotline – naredila situacijo še bolj zanimivo, saj je ustvarila izrazite temperaturne kontraste med nižinami in višinami.

Širša slika: indeksi

• AO +0,55, NAO +0,74 (NOAA CPC, 11. 10.): oba indeksa v blagem plusu. Atlantski zahodnik piha malce krepkeje kot ponavadi, mrzel polarni zrak pa ostaja zaklenjen na severu.
• MJO (ECMWF HRES): faza 1, amplituda 1,24 – območje tropskih neviht se premika nad Indijski ocean.
• Stratosfera: na 10 hPa pri 60° severno piha zonalni veter s 17,4 m/s. Polarni vrtinec se krepi po pričakovanjih, znakov slabljenja ni.

Obeti: še anticiklon in megla, nato ohladitev, proti koncu spremenljiveje

Si predstavljate zahodne vetrove v višinah kot reko, ki vijuga v ogromnih zavojih? Prav to so Rossbyjevi valovi. Spodnji grafi jih prikazujejo na 200 hPa, kakih 12 km nad tlemi: rdeče črte zarisujejo grebene (H), modre doline (L), puščice pa sledijo poti, po kateri potuje energija valov (WAF). Rjave in zelene lise razkrivajo, kje se zrak v višinah zgošča in kje razhaja – to je prstni odtis tropske konvekcije, gonila celotnega sistema.

15.–19. oktober. Skandinavijo in severozahodno Rusijo prekriva izrazit greben, nad zahodno Evropo in Alpami pa se zadržuje višinska dolina. Valovna energija teče z Atlantika proti Evropi in dalje v Azijo. Slovenija ostaja pod okriljem visokega tlaka pri tleh, višinski vetrovi so šibki. Suho in večinoma jasno vreme se torej nadaljuje: jutra hladna, po kotlinah zamegljena, popoldnevi sončni in prijetni s 15–18 °C.

20.–24. oktober. Zemljevid se premeša. Včerajšnji izračuni so greben postavljali nad Islandijo in severovzhodni Atlantik, današnji ga vidijo bolj nad severno Evropo in Skandinavijo, dolino pa nad severnim Atlantikom. Energija valov še vedno meri na Evropo, vzhodni bok grebena pa lahko proti Alpam spusti hladnejši severni zrak. Pri nas bo zato najverjetneje hladneje, s severovzhodnikom, na Primorskem z burjo. Padavine bodo skope, jutra mrzla, po nižinah se utegne pokazati prva slana.

25.–29. oktober. Včeraj je karta kazala prostrano dolino nad srednjim Atlantikom in odprta vrata jugozahodnemu toku; danes je signal nad Evropo bledejši. Plitva dolina se drži zahodnega Sredozemlja in severne Afrike, greben pa se krepi proti Skandinaviji in Rusiji. Težišče valovne dejavnosti se seli nad Pacifik. Vreme pri nas bo nekoliko bolj muhasto kot v prvem delu obdobja – več oblakov, občasno tudi padavine –, vendar v blažji obliki, kot je obetala včerajšnja karta. Pri tako dolgem dosegu gre le za nakazano smer, ne za napoved.

Nad Indijskim oceanom in Indonezijo se zrak v višinah zgošča (rjavo), nad osrednjim in vzhodnim Tihim oceanom pa se izrazito razhaja (zeleno). To nasprotje se ohrani skozi celotno napovedno obdobje in ostaja glavni izvir valov, ki potujejo proti severu.

Na kratko

Ta teden bo vreme še krojil anticiklon: megla zjutraj, sonce popoldne. Okoli 20. oktobra nam bo greben nad severno Evropo verjetno poslal hladnejši zrak s severa, ob koncu meseca pa bo vreme postalo nekoliko bolj spremenljivo.

Viri: ECMWF IFS open data, AIFS-ENS, NOAA CPC, ARSO. Pripravil VRTINEC.